Večina ljudi si želi, da številke 112 nikoli ne bi bilo treba poklicati.
Ko pa pride trenutek, ko nekomu nenadoma postane slabo, ko se zgodi huda nesreča ali obstaja sum na srčni infarkt ali možgansko kap, vas ne zanima, kateri zdravstveni dom je pristojen ali kako je organizirana nujna medicinska pomoč. Zanima vas le eno: da pomoč pride čim hitreje.
Prav zato Slovenija uvaja eno največjih prenov sistema nujne medicinske pomoči v zadnjih letih. Novi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov, ki velja od 3. junija 2026, prinaša pomembne spremembe pri razporejanju reševalnih ekip, sodelovanju med dispečerji, reševalci in bolnišnicami ter digitalni izmenjavi podatkov. Del novosti bo uveden postopoma, saj se novi informacijski sistem še razvija.
Kaj se ob kliču rešilca spreminja?
Pokličete 112. Takrat se začne tekma s časom.
Ko dispečer sprejme vaš klic, mora v zelo kratkem času ugotoviti, kaj se je zgodilo, kako resno je stanje in kakšno pomoč potrebujete.
Na podlagi teh informacij določi stopnjo nujnosti in aktivira ustrezno ekipo nujne medicinske pomoči. Vsaka odločitev je pomembna, saj lahko že nekaj minut odloča o izidu zdravljenja.

Ne pride več nujno ekipa iz vašega kraja
To je ena največjih sprememb novega pravilnika. Če bo nekdo potreboval nujno medicinsko pomoč, dispečer ne bo več gledal, katera ekipa pokriva določeno območje. Na pomoč bo poslal najbližjo razpoložljivo ekipo, ne glede na občinske ali organizacijske meje. Če bo ekipa iz sosednjega kraja do vas prišla hitreje, bo na teren odšla ta. Cilj spremembe je preprost: skrajšati čas do prihoda pomoči, kadar šteje vsaka minuta.
Pomoč lahko prispe še pred reševalnim vozilom
Marsikdo ne ve, da v Sloveniji delujejo tudi prvi posredovalci. Gre za posebej usposobljene posameznike, ki jih lahko dispečerska služba aktivira, kadar je treba čim prej začeti temeljne postopke oživljanja ali nuditi prvo pomoč. Njihova naloga ni nadomestiti reševalcev, temveč pomagati v prvih minutah, ko je čas najdragocenejši. Novi pravilnik njihovo vlogo še jasneje ureja ter določa redno usposabljanje in preverjanje znanja.
Bolnišnica bo lahko pripravljena že med vašo vožnjo
Predstavljajte si, da vas reševalci že oskrbujejo v reševalnem vozilu. Po novem je predviden enoten digitalni zapis, ki bo spremljal pacienta skozi celotno obravnavo. Ko bo novi sistem v celoti uveden, bodo lahko pomembni podatki o pacientu do bolnišnice prispeli že med prevozom. To pomeni, da se bo urgentni center lahko na prihod bolnika pripravil še pred prihodom reševalnega vozila.
Kaj pa, če računalniški sistem odpove?
To vprašanje se pojavi skoraj vsakič, ko govorimo o digitalizaciji zdravstva. Na ministrstvu poudarjajo, da pomoč zaradi tehnične okvare ne bo obstala. Če bi prišlo do popolnega izpada informacijskega sistema, bodo reševalne ekipe še vedno uporabljale pripravljene papirne obrazce, zato bo obravnava pacientov lahko potekala tudi brez digitalne podpore.

Ali spremembe veljajo že danes?
Da, vendar ne vse. Novi pravilnik velja že od 3. junija 2026, vendar bodo predvsem digitalne rešitve uvajali postopoma. To pomeni, da bodo nekatere novosti pacienti občutili šele v prihodnjih mesecih in letih, medtem ko bodo reševalne ekipe do takrat uporabljale tudi obstoječe postopke.
Vas bo prihod reševalcev stal kaj denarja?
To vprašanje si zastavi veliko ljudi. Če gre za nujno medicinsko pomoč, ki jo zaradi nujnega zdravstvenega stanja odredi dispečerska služba oziroma je medicinsko utemeljena, novi pravilnik tega področja ne spreminja.
Drugače je pri nekaterih nenujnih in sanitetnih prevozih, kjer pogoje za kritje stroškov določajo pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ali je posamezen prevoz krit iz zdravstvenega zavarovanja, je odvisno od zdravstvenega stanja pacienta in veljavnih pravil ZZZS, ne od novega pravilnika o nujni medicinski pomoči.
Med čakanjem na rešilca lahko naredite teh pet stvari
Čeprav se v takšnih trenutkih zdi, da ne morete storiti ničesar, lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomembno pomagate tako bolniku kot reševalcem.
1. Ostanite na zvezi z dispečerjem. Če vam daje navodila, jih dosledno upoštevajte. Lahko vas vodi pri oživljanju, ustavitvi krvavitve ali drugih nujnih ukrepih.
2. Odklenite vhodna vrata. Če je mogoče, odklenite vrata hiše ali stanovanja oziroma poskrbite, da bodo reševalci do bolnika prišli čim hitreje.
3. Pripravite pomembne podatke. Če jih poznate, pripravite seznam zdravil, podatke o kroničnih boleznih, morebitnih alergijah ali zdravstveno kartico.
4. Poškodovanca ne premikajte brez potrebe. Če sumite na poškodbo hrbtenice ali hujšo poškodbo, ga premikajte le, če mu grozi neposredna nevarnost.
5. Poskrbite za mir. Ob bolniku naj ostane ena oseba, ki bo lahko odgovarjala na vprašanja reševalcev in pomagala po navodilih.
Kaj vse to pomeni za vas?
Če boste nekoč morali poklicati rešilca, sprememb verjetno ne boste opazili na prvi pogled. Reševalno vozilo bo videti enako. Reševalci bodo svoje delo opravljali enako predano kot doslej. Največje spremembe se bodo dogajale v ozadju.
Cilj je, da bo do vas čim prej prišla najprimernejša razpoložljiva ekipa, da bodo zdravstveni delavci hitreje izmenjali pomembne informacije in da bo bolnišnica na vaš prihod bolje pripravljena.
Ko gre za nujno medicinsko pomoč, pogosto odločajo minute. Prav te minute želi novi sistem čim bolje izkoristiti.

Kje lahko dobite več informacij?
Podrobnosti o spremembah lahko najdete na uradni spletni strani Ministrstva za zdravje:
https://www.gov.si/novice/2026-05-19-nov-pravilnik-krepi-ucinkovitost-in-enotno-delovanje-nujne-medicinske-pomoci-po-sloveniji/
Celotno besedilo pravilnika je objavljeno tudi v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (PISRS). Za vprašanja o organizaciji nujne medicinske pomoči ali nenujnih prevozih pa se lahko obrnete tudi na svoj zdravstveni dom oziroma pristojnega izvajalca zdravstvene dejavnosti.




