Kam na izlet septembra? Pet slovenskih krajev, ki so čudoviti brez poletne gneče

Planšarsko jezero lake at Zgornje Jezersko in Gorenjska, Slovenia
Foto: kato08 iz iStock

September je kot nalašč za enodnevne izlete. Dnevi so še dovolj dolgi, temperature prijetnejše, najbolj obiskani kraji pa se po koncu počitnic počasi umirijo. Izbrali smo pet izletov, ki ne zahtevajo vrhunske telesne pripravljenosti in jih je mogoče prilagoditi za vse starosti.

1. Planšarsko jezero na Jezerskem

Planšarsko jezero v obliki srca leži pod mogočnimi stenami Grintovcev. Septembra je ozračje pogosto jasnejše kot sredi poletja, okolica pa občutno mirnejša. Okoli jezera vodi kratka, razgibana sprehajalna pot, obisk pa lahko podaljšamo s sprehodom ob potoku Jezernica ali po ravninskem delu Jezerske doline. Turistična stran Jezerskega kot krajšo možnost posebej priporoča pot iz zaselka Center do jezera.

Zahtevnost hoje: Lahka. Za počasen krog okoli jezera si vzemimo približno pol ure. Pot je ponekod neravna, zato je priporočljiva stabilna športna obutev.

Možnosti za počitek: Ob jezeru so klopi in gostišče, zato je mogoče izlet brez težav razdeliti na več kratkih etap.

Kaj si ogledati: Jezero, cerkev sv. Andreja, stare domačije ter značilno veduto Grintovcev. Kdor ima še dovolj energije, se lahko zapelje do izhodišča v Ravenski Kočni in opravi le krajši del tamkajšnje tematske poti.

Kam na kosilo: Najbolj priročno je Gostišče ob Planšarskem jezeru, kjer lahko posedimo tik ob izletniški točki. Druga možnost je Penzion Kanonir na Spodnjem Jezerskem, znan po postrvi, divjačinskem golažu, pečenki in jedeh z gobami. Za preprostejše kosilo ali pico je primerna Restavracija in picerija Kočna. Ponudnike in aktualne urnike objavlja TIC Jezersko.

2. Štanjel in Ferrarijev vrt

Kamniti Štanjel je poleti lahko precej živahen, septembra pa njegove ozke ulice znova dobijo počasnejši kraški ritem. Sprehod lahko začnemo pri gradu, nadaljujemo mimo cerkve sv. Danijela in skozi staro jedro do Ferrarijevega vrta. Vrt, ki ga je uredil arhitekt Maks Fabiani, je kulturni spomenik državnega pomena in ena največjih znamenitosti kraja. Več informacij ponuja uradna stran Štanjela.

Zahtevnost hoje: Lahka do zmerna. Razdalje niso velike, vendar so ulice tlakovane, ponekod strme in stopničaste. Po dežju je kamen lahko spolzek.

Možnosti za počitek: Ustavimo se lahko na grajskem dvorišču, v Ferrarijevem vrtu ali v katerem od lokalov v zgornjem delu naselja. Izlet je primeren za počasen ogled z več postanki.

Kaj si ogledati: Štanjelski grad, cerkev z značilnim zvonikom, kraške hiše, obrambne stolpe in Ferrarijev vrt z znamenitim mostičkom.

Kam na kosilo: V središču vasi deluje Restavracija Grad Štanjel, ki ponuja sodobneje pripravljene kraške jedi in lokalne sestavine. Za lažji prigrizek, kraški pršut in kozarec terana je primerna Grajžarjeva marenda. Približno četrt ure vožnje stran, v Komnu, je Špacapanova hiša, namenjena nekoliko daljšemu kulinaričnemu doživetju; obisk je mogoč po predhodni rezervaciji. Pregled ponudbe v Štanjelu je na voljo na uradni turistični strani.

3. Naravni rezervat Škocjanski zatok

Le nekaj minut iz središča Kopra se skriva miren svet trstičja, lagun in ptic. Po sladkovodnem delu rezervata vodi 2,2 kilometra dolga krožna učna pot s šestimi opazovališči in osrednjo večnadstropno opazovalnico. Podatke o poti in objektih za obiskovalce objavlja Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Zahtevnost hoje: Zelo lahka. Pot je skoraj povsem ravna in primerna za umirjeno hojo. Za krog potrebujemo približno uro, z opazovanjem ptic pa nekoliko več.

Možnosti za počitek: Postanke omogočajo opazovališča in center za obiskovalce. Ker je pot krožna, se lahko ob utrujenosti obrnemo tudi prej.

Kaj si ogledati: Čaplje, race, ujede in druge ptice, ki se zadržujejo v rezervatu, ter kamarške konje in podolsko govedo. Daljnogled bo izlet še polepšal.

Kam na kosilo: Rezervatu je najbliže Restavracija Salicornia v Serminu, usmerjena predvsem v morske in istrske jedi. Nekoliko bliže središču Kopra je Kogo, kjer ponujajo nadgrajene domače jedi, ribe, meso in testenine. Ob koprski promenadi lahko izberemo še Capro oziroma Caprizzo, ki ponuja sredozemsko kulinariko, pice in kosila ob morju. Za Salicornio in bolj obiskane koprske restavracije je priporočljiva rezervacija. V bližini je tudi restavracija Al Mulin, ki slovi po svežih morskih jedeh, zorjenem mesu in domačih testeninah iz lokalnih sestavin.

4. Kostanjevica na Krki

Najmanjše slovensko mesto leži na otoku, ki ga objema reka Krka. Ravni ulici, leseni mostovi in pogled na vodo omogočajo sproščen sprehod brez napornega vzpenjanja. Po ogledu starega jedra se lahko zapeljemo še do nekdanjega cistercijanskega samostana, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac. Ta hrani deset stalnih zbirk, okolico pa dopolnjuje park skulptur Forma viva. Aktualni odpiralni čas je objavljen na strani galerije.

Zahtevnost hoje: Zelo lahka. Krožni sprehod po otoku traja približno 45 minut, trase pa ni treba prehoditi v celoti. Do galerije se lahko odpeljemo z avtomobilom.

Možnosti za počitek: V mestnem parku in ob Krki so klopi, v središču pa lokali za kavo ali daljši postanek. Počivati je mogoče tudi na dvorišču nekdanjega samostana.

Kaj si ogledati: Lesene mostove, cerkev sv. Jakoba, stare meščanske hiše, Galerijo Božidar Jakac in skulpture na prostem.

Kam na kosilo: Le nekaj minut hoje od otoka je Gostilna Žolnir, klasična izbira za domače jedi, postrv ali štruklje. V starem jedru deluje Picerija Pri Mili, primerna za hitro in nezahtevno kosilo. Ob koncu tedna je možnost tudi Domačija Kmečki hram, kjer pripravljajo domača kosila, kruh, potice in mesnine. Lokalno ponudbo predstavlja TIC Kostanjevica na Krki; pri Kmečkem hramu je posebej priporočljiva predhodna najava.

5. Ptuj – staro mesto in razgled z gradu

Ptuj je septembra prijetnejši kot v najbolj vročih poletnih tednih. Začnimo na Mestnem trgu, se sprehodimo do Slovenskega trga z Orfejevim spomenikom in mestnim stolpom ter nadaljujmo ob starih pročeljih. Če nam hoja v klanec ne povzroča težav, se povzpnemo še na Ptujski grad, kjer so med drugim na ogled zbirke orožja, glasbil in tradicionalnih pustnih mask. Predstavljene so na strani Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož.

Zahtevnost hoje: Po mestnem jedru lahka, vzpon na grad pa je zmeren. Zaradi tlakovcev in klanca priporočamo počasno hojo; obiskovalci z izrazitejšimi težavami pri gibanju lahko ostanejo v spodnjem delu mesta.

Možnosti za počitek: Kavarn in klopi je v središču dovolj, postanek pa si lahko privoščimo tudi na grajskem dvorišču. Pot je mogoče poljubno skrajšati.

Kaj si ogledati: Mestno hišo, Slovenski trg, Orfejev spomenik, mestni stolp, minoritski samostan in Ptujski grad. Z gradu se odpre lep pogled na opečnate strehe, Dravo in okolico.

Kam na kosilo: Ob Dravi stoji Gostilna Ribič, ki je znana predvsem po ribjih jedeh, ponuja pa tudi mesne jedi. V starem mestnem jedru je Gostilna Rozika, kjer slovijo po ocvrtem piščancu, vampih, golažu in drugih domačih jedeh. Za sodobnejšo interpretacijo lokalnih okusov lahko izberemo Gostilno Grabar, kjer je predhodna rezervacija posebej priporočljiva. Roziko in Grabarja med drugim predstavlja tudi uradna turistična stran Ptuja.

Pred odhodom

Za septembrski izlet izberimo stabilno obutev, s seboj vzemimo vodo in lažjo jopico. Starejšim bo najbolj ustrezal obisk med tednom in v dopoldanskih urah, ko je manj obiskovalcev. Ker imajo zlasti manjše gostilne zunaj glavne sezone krajši delovni čas ali strežejo samo ob določenih dnevih, je smiselno dan prej preveriti odprtje in po potrebi rezervirati mizo.

Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.