Po dopustu bi morali biti spočiti, temperature končno niso več tako naporne, poletje pa se pravzaprav še niti ni zares poslovilo. Zakaj se torej že v prvih septembrskih dneh zjutraj tako težko spravimo iz postelje, sredi dneva iščemo dodatno skodelico kave in bi zvečer najraje zaspali precej prej kot avgusta? Razlog ni nujno samo vrnitev v običajen ritem. September namreč prinese nekaj sprememb, ki jih skoraj ne opazimo, naše telo pa jih lahko občuti presenetljivo hitro.
Dnevi postajajo občutno krajši
Septembra hitro izgubljamo dnevno svetlobo, ta pa je eden najpomembnejših signalov za našo notranjo biološko uro. Manj jutranje svetlobe lahko vpliva na budnost, spanec in razpoloženje. Z leti je lahko odziv telesa na spremembe ritma še nekoliko izrazitejši.
Spanje po 50. letu ni več povsem enako
S staranjem se spreminjata struktura in kakovost spanja. Spanec je lahko bolj rahel, ponoči se pogosteje prebujamo, zjutraj pa imamo občutek, da se kljub dovolj uram v postelji nismo zares naspali. Sprememba poletnega ritma v jesenskega lahko težavo še poudari.
Manj časa preživimo na dnevni svetlobi
Hladnejša jutra in krajši dnevi nas počasi preženejo v zaprte prostore. Posledično smo manj izpostavljeni naravni svetlobi in pogosto tudi manj aktivni. Oboje lahko vpliva na raven energije in kakovost nočnega spanca.
Tudi vitamin D pride v ospredje
Vitamin D je pomemben za zdravje kosti, mišic in normalno delovanje imunskega sistema. Jeseni se zaradi manj učinkovite izpostavljenosti soncu začne zmanjševati tudi njegova tvorba v koži. Pomanjkanje vitamina D je lahko povezano z utrujenostjo, vendar samo počutje ni dovolj za ugotavljanje pomanjkanja.
Krvni tlak se lahko spreminja
S padanjem temperatur se krvne žile zožijo, zato je lahko krvni tlak v hladnejšem delu leta višji kot poleti. Pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, je ob izraziti utrujenosti, omotici ali slabosti smiselno tlak tudi izmeriti in se ob ponavljajočih težavah posvetovati z zdravnikom.
September pomeni nenadno vrnitev obveznosti
Po dopustniškem ritmu se vrnejo služba, opravki, skrb za družino, vnuke, aktivnosti in poln koledar. Mentalna utrujenost je lahko prav tako močna kot fizična. Če imamo občutek, da smo ves dan zaposleni, a pravzaprav nismo naredili nič posebno napornega, je lahko razlog prav povečana miselna obremenitev.
Morda sploh ni kriv september
Utrujenosti ne gre vedno pripisati menjavi letnega časa. Še posebej po 50. letu so lahko v ozadju slabokrvnost, pomanjkanje vitamina B12, težave s ščitnico, motnje spanja ali neželeni učinki nekaterih zdravil.
Kaj lahko naredimo?
Zjutraj čim prej poiščite dnevno svetlobo, ohranite reden ritem spanja in poskrbite za vsakodnevno gibanje, tudi če gre samo za sprehod. Če pa utrujenost vztraja več tednov, se stopnjuje ali jo spremljajo zadihanost, omotica, razbijanje srca, nepojasnjeno hujšanje ali druge nove težave, je smiselno poiskati vzrok in se posvetovati z zdravnikom.
Jesen nas lahko nekoliko upočasni, vendar izrazite utrujenosti nikar avtomatično ne pripišite letom.