Poletna vročina lahko pri starejših hitro povzroči dehidracijo, tudi če oseba ne občuti izrazite žeje. Prav zato zdravniki vsako leto opozarjajo, da so starejši med najbolj ogroženimi skupinami za pomanjkanje tekočine.
Težava je v tem, da občutek žeje z leti oslabi. Telo potrebuje tekočino, človek pa tega pogosto ne zazna dovolj hitro. Mnogi starejši zato čez dan spijejo premalo vode, ne da bi se tega sploh zavedali.
Prvi znaki dehidracije pri starejših pogosto niso očitni. Pojavijo se lahko utrujenost, suha usta, glavobol, omotica ali občutek šibkosti. Nekateri postanejo bolj zaspani, razdražljivi ali manj zbrani. Pogost opozorilni znak sta tudi temnejši urin in redkejše uriniranje. Pri nekaterih se pokaže tudi z nenadno zmedenostjo, slabšo koncentracijo ali občutkom nestabilnosti pri hoji. Veliko ljudi te spremembe pripiše starosti ali vročini, v resnici pa telo opozarja, da mu primanjkuje tekočine.
Kateri simptomi dehidracije zahtevajo posebno pozornost?
Če dehidracija napreduje, postanejo simptomi izrazitejši. Pojavijo se lahko močna omotica, hitro bitje srca, mišični krči, zelo suha koža ali občutek, da človeku zmanjkuje moči. Posebej nevarno je, če starejša oseba postane nenavadno zmedena, težje govori, izgubi ravnotežje ali deluje zelo utrujeno. Takrat lahko dehidracija že resno vpliva na delovanje telesa in zahteva hitro ukrepanje.
Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode, zdravila za uravnavanje krvnega tlaka ali imajo sladkorno bolezen. Pri njih lahko vročina in pomanjkanje tekočine hitreje povzročita padec krvnega tlaka, slabost ali celo omedlevico. Pogost znak dehidracije je tudi izguba apetita. Nekateri starejši poleti skoraj nehajo jesti in piti, ker nimajo občutka potrebe. Prav zato morajo biti svojci v vročih dneh še posebej pozorni.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že blaga dehidracija poveča tveganje za padce, saj vpliva na ravnotežje, mišično moč in koncentracijo. In ravno padci so med najpogostejšimi vzroki za poškodbe pri starejših.
Kako preprečiti dehidracijo pri starejših?
Najpomembnejše je redno pitje tekočine, tudi kadar človek ni žejen. Najbolje je piti večkrat po malo skozi ves dan, saj tako telo tekočino lažje izkoristi.
Koristno je, da imajo starejši vedno pri sebi kozarec ali steklenico vode. Veliko pomaga tudi preprosta rutina, na primer kozarec vode ob vsakem obroku ali ob jemanju zdravil. Priporočljivo je uživati tudi živila, ki vsebujejo veliko vode, kot so lubenica, melona, kumare, breskve, juhe in jogurti. Takšna živila pomagajo telesu nadomeščati tekočino tudi takrat, ko človek ne pije dovolj.
Poleti se je priporočljivo izogibati soncu med 11. in 17. uro, prostore pa redno zračiti in hladiti. Pomembna je tudi lahka, zračna in svetla obleka, ki telesu pomaga ohranjati primerno temperaturo.
Če opazite, da je nekdo nenavadno utrujen, omotičen, zmeden ali zelo zaspan, ga vprašajte, koliko tekočine je popil tisti dan. Včasih telo ne potrebuje zdravil, temveč predvsem dovolj vode, počitka in zaščite pred vročino.
Dehidracija pri starejših ni nedolžna težava
Veliko ljudi misli, da je dehidracija le manjša poletna nevšečnost. Pri starejših pa lahko že manjše pomanjkanje tekočine hitro vodi v resnejše zdravstvene težave, obisk urgence ali celo hospitalizacijo.
Poleti pogosto pozabimo, kako hitro lahko vročina izčrpa telo. Pri starejših se to običajno ne zgodi naenkrat, ampak počasi in skoraj neopazno. Prav zato je pomembno, da smo v vročih dneh bolj pozorni nase in na svoje bližnje.
