Mnogi otroci se z veseljem spominjajo kovanca ali bankovca, ki sta jim ga ob slovesu v roko stisnila babica ali dedek. Takšna gesta je pogosto izraz ljubezni, naklonjenosti in želje, da bi vnuku pričarali majhno veselje. Kljub dobrim namenom pa se občasno pojavi vprašanje: kdaj je žepnina lepa pozornost in kdaj lahko postane vir nesoglasij med starši ter starimi starši?
Žepnina kot izraz ljubezni
Stari starši imajo pogosto poseben način razvajanja vnukov. Ker niso neposredno odgovorni za vsakodnevno vzgojo, si lahko privoščijo nekoliko več popustljivosti. Občasna žepnina za sladoled, knjigo ali želeno igračo je za mnoge družine povsem običajen del odnosa med generacijami.
Otrok ob tem občuti, da je ljubljen in cenjen, stari starši pa imajo občutek, da lahko k njegovemu odraščanju prispevajo nekaj svojega. Takšne pozornosti pogosto ostanejo v lepem spominu še vrsto let.
Kje lahko nastanejo težave?
Zapleti se običajno pojavijo takrat, ko se pričakovanja staršev in starih staršev razlikujejo.
Nekateri starši želijo otroka učiti odgovornega ravnanja z denarjem prek dogovorjene tedenske ali mesečne žepnine. Če otrok od babice in dedka redno prejema večje zneske, lahko to poruši sistem, ki ga starši skušajo vzpostaviti. Nekateri morda celo pomislijo, da bodo otroci s tem dobili napačen vtis, da se do denarja lahko pride vedno in povsod, že samo zato, ker smo, in ne, ker bi si ga ‘zaslužili’.
Do nesoglasij lahko pride tudi v primerih, ko stari starši denar podarjajo kljub temu, da so jih starši prosili, naj tega ne počnejo. Čeprav je namen običajno dober, lahko starši takšno ravnanje razumejo kot poseganje v njihove vzgojne odločitve.
Denar je lahko tudi učna priložnost
Žepnina ni nujno le način razvajanja. Ob pravilnem pristopu lahko otroku pomaga razumeti vrednost denarja, varčevanje in načrtovanje porabe. Babica in dedek lahko vnuku na primer predlagata, naj del denarja shrani za večji nakup, del pa porabi za nekaj, kar ga veseli. Tako postane darilo tudi priložnost za učenje finančne odgovornosti.
Pomembno je, da so pri tem sporočila odraslih usklajena. Otroci namreč hitro opazijo, kadar različni družinski člani zagovarjajo različna pravila.
Ključ je v pogovoru
Večina nesporazumov se lahko prepreči z odprto komunikacijo. Starši lahko pojasnijo, kakšen odnos do žepnine želijo razvijati pri otroku, stari starši pa povedo, zakaj jim je obdarovanje pomembno.
Pogosto je mogoče najti kompromis:
- manjši simbolični zneski ob obiskih,
- nekoliko večja darila ob rojstnih dnevih in praznikih,
- denar za otrokove prihranke namesto za takojšnjo porabo,
- skupni dogovor o pogostosti in višini žepnine.
Kdo ima zadnjo besedo?
Pri vzgojnih vprašanjih imajo glavno odgovornost starši, zato je pomembno, da starejši družinski člani njihove odločitve spoštujejo. Hkrati pa je dobro, da starši razumejo tudi željo babic in dedkov, da vnukom kdaj polepšajo dan z majhno pozornostjo.
Ko med generacijami vladata spoštovanje in dialog, žepnina ne postane razlog za spor, ampak prijetna gesta, ki krepi družinske vezi.
Več kot denar
Na koncu si otroci običajno ne zapomnijo, koliko evrov so prejeli, temveč občutek topline, sprejetosti in časa, ki so ga preživeli s svojimi starimi starši. Žepnina je lahko lep dodatek temu odnosu, nikakor pa ne njegova najpomembnejša vrednost
Urednica portala MojPrihranek.si
