Vprašanje
V naši sicer urejeni družini se je pojavila težava, zaradi katere vam pišem. Rada bi namreč zbrala čim več informacij in tako pomagala našemu 14 letnemu sinu.
Ta je do sedaj bil zelo uspešen učenec. Psihologinja je s testi ugotovila, da je nadpovprečno inteligenten. V letošnjem šolskem letu so se pričele težave v tem smislu, da se mu je razpoloženje hudo poslabšalo npr. ob nedeljah ali ob koncu počitnic, ko je moral ponovno v šolo. Tudi spati takrat ni mogel, polotil se ga je nemir, ki se ga ni dalo umiriti. Rad pomaga šibkejšim, je kot njihov advokat in s tem si je nemara nakopal nekaj zamere pri drugih. Očitno je torej nek stresor zanj v šoli, vendar ne vemo kakšen, še sam ne ve, kaj bi to bilo. Zapirati se je začel vase, ni se več maral družiti z vrstniki. Odšla sva najprej k njegovemu pediatru. Telesno je povsem zdrav.
Doma nimamo nobenih težav, ne zaradi njega, ne kako drugače. Fant je prijazen, vesel, konstruktiven, sijajen. Ko pa se bliža šola, je vse drugače. Zanima me vaše mnenje o mojem sinu.
Odgovor
Nisem strokovnjakinja za otroško in adolescentno psihiatrijo, moje področje so motnje odraslega obdobja. Za odraščajoče obdobje veljajo namreč drugačna merila za ugotavljanje motnje, kot pri odraslih. Vedenje v adolescenci je povezano z mnogoterimi faktorji, tako z okoljem v družini, šoli in širše, kot tudi z otrokovimi čustvenimi, socialnimi in spoznavnimi sposobnostmi. Zato vam lahko odgovorim predvsem iz človeški plati, torej, kako bi jaz odreagirala v podobni situaciji.
Predvsem bi poskušala zaščititi otroka, dokler se ne ugotovi, za kaj gre. Pogovorila bi se z njim in ga, če bi se s tem strinjal, začasno umaknila iz šole. Pogovorila bi se z učitelji in ugotovila kakšna klima je v šoli. Če je šola v redu in se večina otrok lahko prilagaja, bi se dogovorila z dobrim psihologom za testiranja, ki bi čim bolje pokazala fantovo inteligentnost, ustvarjalnost, čustvenost, socialne in druge sposobnosti in značilnosti. Kot pravite, je nadpovprečno inteligenten. Če bi testi pokazali, da je tudi nadpovprečno ustvarjalen, potem bi bil nemara problem tu. Nadpovprečno nadarjeni se namreč v našem šolskem sistemu težko najdejo. Ta še vedno raca po blatu enakosti in se trudi z manj sposobnimi, kar je v redu, ni pa v redu, da bolj sposobne poskuša potlačiti. V na tem področju razvitejših državah imajo posebne šole za bolj nadarjene, ali pa vsaj posebne oddelke. Pedagogi so posebej usposobljeni za delo z nadarjenimi otroci. Ti otroci zrastejo v gonilno silo naroda.
Če bi bil problem kje drugje, recimo na čustvenem ali socialnem področju, bi poiskala pedopsihiatrično pomoč. Težave so lahko prehodne in se nikoli več ne ponovijo, lahko pa se kasneje v življenju še pojavijo. Vendar bi bila pomirjena, ker bi se lahko skupaj s sinom in ostalimi člani družine pripravila na to možnost. V vsakem primeru pa bi pričakovala pestro in razgibano življenje za naprej.
