Vlada Republike Slovenije je 24. april leta 2023 razglasila za dan brez zavržene hrane, ki ga letos v Sloveniji tako obeležujemo tretjič. Ob tem je prav, da vsak pri sebi malce razmisli, kako bi lahko tudi sam poskrbel za manj zavržene hrane – tako bi poskrbel za okolje in za svojo denarnico, saj manj zavržene hrane pomeni tudi manj porabljenega denarja za nova živila.
Včasih smo znali s hrano ravnati drugače. Nič ni šlo v nič, vsak kos kruha je imel svoj pomen in vsaka jed je bila pripravljena s premislekom. Danes, ko imamo vse na dosegu roke, pa pogosto pozabimo na to preprosto modrost. Prav zato je čas pred dnevom zavržene hrane odlična priložnost, da se ponovno vprašamo: kako lahko tudi v zlatih letih živimo bolj premišljeno, brez odvečnih odpadkov in z več občutka za to, kar imamo?
Največ zavržkov doma
Resnica je preprosta: največ hrane zavržemo doma. Ne zato, ker bi jo želeli, temveč ker pogosto kupimo preveč, pozabimo, kaj imamo v hladilniku, ali pa ne vemo, kako uporabiti ostanke. A prav tukaj se skriva tudi priložnost. Z nekaj majhnimi spremembami lahko hitro opazimo razliko – tako pri količini odpadkov kot tudi pri stroških.
Premišljeni nakupi
Veliko se začne že v trgovini. Premišljen nakup je prvi korak k manj zavržene hrane. Če si pred odhodom vzamemo minuto in preverimo, kaj že imamo doma, ter napišemo kratek seznam, se izognemo nepotrebnim podvajanjem. To je še posebej pomembno v manjših gospodinjstvih, kjer se hrana hitreje pokvari. Manjše količine in pogostejši nakupi so lahko morda celo boljša izbira kot en velik tedenski nakup. Razen, če ste vestni in obroke načrtujete dlje vnaprej.
Pravilno shranjevanje
Ko hrano prinesemo domov, pa nastopi drugi pomemben korak – pravilno shranjevanje. Hladilnik ni le prostor, kamor odložimo živila, ampak naš zaveznik. Če je pregleden in urejen, bomo hitro videli, kaj moramo porabiti. Živila, ki so bližje izteku roka, postavimo v ospredje. Ostanke shranimo v zaprte posode. Tako se izognemo pozabljenim lončkom v zadnjem kotu, ki prepogosto končajo v smeteh.
Razlikovanje med roki uporabe
Posebno pozornost si zaslužijo tudi datumi na embalaži. Razlika med “uporabno najmanj do” in “porabiti do” je ključna. Pri prvem lahko živilo pogosto uporabimo tudi po datumu, če je videti in diši normalno. Pri drugem pa moramo biti bolj previdni. Zaupajmo tudi svojim čutilom – pogosto povedo več kot številka na embalaži.
Ustvarjajmo z ostanki
A največ čarovnije se zgodi takrat, ko začnemo na ostanke gledati drugače. Ostanki niso problem, ampak priložnost za ustvarjalnost. Iz starega kruha lahko nastanejo odlični cmoki ali drobtine, kuhana zelenjava se spremeni v okusno juho, prezrelo sadje pa v kompot ali sladico. Pravzaprav so številne tradicionalne jedi nastale prav iz potrebe po tem, da se hrana porabi do konca – in prav te jedi nas še danes najbolj pogrejejo.
In če ne porabimo vsega?
Ko vemo, da nečesa ne bomo uspeli porabiti pravočasno, si lahko pomagamo še z eno preprosto rešitvijo: zamrzovanjem. Kruh, juhe, omake ali sadje lahko brez težav shranimo za kasneje. Tako imamo vedno pri roki osnovo za hiter obrok, hkrati pa preprečimo, da bi hrana končala v smeteh.
In potem je tu še nekaj, kar pogosto pozabimo – hrana povezuje ljudi. Če imamo česa preveč, lahko to delimo s sosedi, prijatelji ali družino. Morda pripravimo obrok za nekoga, ki ga potrebuje. S tem ne zmanjšujemo le odpadkov, ampak gradimo tudi odnose.
Na koncu ne gre za popolnost, ampak za odnos. Vsak majhen korak šteje. Če danes zavržemo manj kot včeraj, smo že naredili nekaj dobrega. Zlata leta so pravzaprav idealen čas, da se vrnemo k preprostim, a dragocenim navadam – tistim, ki so jih poznale že prejšnje generacije. Hrana ni samoumevna. Je darilo, ki si zasluži spoštovanje. In prav v tem spoštovanju se skriva skrivnost bolj kakovostnega, mirnega in odgovornega življenja.
Urednica portala MojPrihranek.si
