Najprej je en trening na teden. Potem še glasbena šola, tekma v soboto in »samo danes, ker res nimava nikogar drugega«. Babice in dedki pogosto z veseljem priskočijo na pomoč pri prevozih vnukov, toda meja med »z veseljem pomagam« in »računajo name« se lahko hitro zabriše. Ko bi radi rekli ne, pa se pojavi občutek krivde: Kaj pa, če jih pustim na cedilu? Bodo zamerili? In ali moram sploh imeti dober razlog, da rečem ne?
Pomoč družini je dragocena, ni pa samoumevna obveznost. Tudi postavljanje meja ne pomeni, da imate svoje otroke ali vnuke kaj manj radi.
Ko pomoč počasi postane obveznost
Treningi, glasbena šola in druge dejavnosti lahko družinski urnik hitro spremenijo v pravi logistični podvig. Pomoč starih staršev je zato pogosto neprecenljiva. Težava nastane, ko se o njej ne sprašuje več, ampak se preprosto računa nanjo.
Če se od vas pričakuje, da boste določene dni vedno na voljo, zaradi prevozov odpovedujete svoje načrte ali imate občutek, da morate vsak »ne« dobro utemeljiti, je čas za pogovor.
Mejo je najbolje postaviti, še preden se nabereta utrujenost in zamera.
Kako preprosto reči »ne«?
Za zavrnitev vam ni treba imeti zdravniškega pregleda, pomembnega opravka ali že dogovorjenega izleta. Tudi vaš prosti čas je vaš čas in razloga vam ni treba vedno pojasnjevati.
Lahko preprosto rečete:
»Tokrat ne morem, zato prosim poiščita drugo možnost.«
Če želite preprečiti, da bi prevozi vnukov postali stalna obveznost, pa lahko mejo postavite še jasneje:
»Z veseljem kdaj pomagam, ne bi pa rada, da se pri prevozih avtomatično računa name.«
To ni zavračanje vnuka. To je samo jasen dogovor o tem, koliko svojega časa želite nameniti prevozom in drugim obveznostim.
O mejah se ne pogovarjajte pet minut pred treningom
Če je mogoče, se o tem pogovorite takrat, ko nihče ne potrebuje prevoza čez deset minut. Povejte, kdaj lahko pomagate, česa ne želite prevzeti kot redno obveznost in kdaj bodo morali starši poiskati drugo rešitev.
Če vam na primer ustreza, da vnuka vsak torek peljete na trening, je lahko to vajin dogovor. To pa še ne pomeni, da ste avtomatično na voljo tudi v četrtek, soboto in vsakič, ko se pojavi težava.
Vaš prosti čas je še vedno vaš
Upokojitev ali več prostega časa ne pomenita, da je vaš čas avtomatično na voljo drugim. Sprehod, telovadba, kava s prijatelji, izlet ali preprosto mirno popoldne doma so prav tako vaši načrti.
Seveda pa vožnja vnukov ni nujno breme. Če vas skupna pot na glasbeno šolo veseli in je to vajin čas za pogovor, je lahko čudovit del vajinega odnosa. Bistvena razlika je, ali ste se za pomoč odločili sami ali se od vas pričakuje.
Bližina z vnuki se ne meri v kilometrih
Lahko ste ljubeča babica ali dedek in hkrati rečete »ne«. Brez opravičevanja in brez občutka, da morate imeti za to tehten razlog.
Bližina z vnuki se ne meri v številu opravljenih voženj. Zdrave družinske meje ne pomenijo manj ljubezni. Pomenijo predvsem to, da pomoč ostane pomoč in ne postane samoumevna obveznost.