Sobivanje v večstanovanjskih stavbah prinaša številne prednosti. Sosedje so blizu, pomoč je pogosto pri roki, marsikje se med stanovalci spletejo tudi prijateljske vezi. Hkrati pa skupno bivanje zahteva nekaj prilagajanja, razumevanja in spoštovanja drug drugega. Tega se še posebej zavedajo številni starejši, ki v svojih domovih živijo že desetletja in dobro poznajo pomen dobrih sosedskih odnosov. A kot opozarja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, se številni konflikti med stanovalci danes vse hitreje prenašajo na upravnike, inšpekcijske službe in druge institucije, namesto da bi jih stanovalci najprej poskušali rešiti z neposrednim pogovorom.
Pogovor je pogosto najboljša rešitev
Na pristojne institucije se vse pogosteje obračajo stanovalci zaradi težav, ki bi jih bilo mogoče rešiti že z odprtim in prijaznim pogovorom. “Med drugim pričakujejo, da bo inšpekcija določila, kdaj lahko sosed pere perilo, kako naj bodo razporejene rože na hodnikih, prepovedala kajenje, omejila prisotnost hišnih ljubljenčkov ali posegla v druge navade, ki nekatere etažne lastnike motijo. Vendar so pristojnosti Stanovanjske inšpekcije zakonsko določene. Inšpekcija lahko med drugim ukrepa pri nedovoljenih posegih v skupne dele stavbe ob izvajanju vzdrževalnih del, odredi potrebna popravila v posameznem stanovanju ali skupnih delih stavbe zaradi preprečitve škode ter obravnava opravljanje dejavnosti v delu stanovanja brez ustreznih soglasij etažnih lastnikov,” pravijo. Vsakdanja vprašanja, kot so hrup gospodinjskih aparatov, hišni ljubljenčki, kajenje ali uporaba skupnih prostorov, so del življenja v skupnosti in pogosto ne zahtevajo posredovanja inšpekcije ali drugih organov. Marsikateri nesporazum se lahko razreši že z iskreno besedo, razumevanjem okoliščin in pripravljenostjo na kompromis.
Hišni red ni le formalnost
Pomembno vlogo pri urejenem sobivanju ima hišni red. Ta določa osnovna pravila, ki jih skupaj oblikujejo oziroma sprejmejo etažni lastniki. Z njim se lahko etažni lastniki dogovorijo na primer o omejitvah uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri, načinu dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, uporabi skupnih hodnikov in kleti, pogojih bivanja domačih živali v stavbi (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih, in tako dalje) ter opredelijo hujše kršitve hišnega reda.
Pomembno pa je razumeti, da življenje v večstanovanjski stavbi ne pomeni popolne tišine in niti odsotnosti dejavnosti drugih ljudi. Običajni zvoki vsakdanjega življenja so del skupnega bivanja in jih je treba razlikovati od ravnanj, ki dejansko posegajo v pravice drugih. Namen hišnega reda tako ni urejati vsake podrobnosti vsakdanjega življenja. Razlikovati je treba med običajnimi posledicami skupnega bivanja in ravnanji, ki dejansko posegajo v pravice drugih stanovalcev. Za morebitne kršitve javnega reda in miru je pristojna policija.
Lastništvo stanovanja prinaša tudi odgovornost
Mnogi menijo, da lahko v svojem stanovanju počnejo karkoli želijo in pomemben del sporov v večstanovanjskih stavbah je povezan z razumevanjem lastninske pravice. Lastništvo stanovanja ne pomeni, da lahko posameznik pri uporabi nepremičnine prezre interese drugih stanovalcev ali samovoljno posega v skupne dele stavbe.
Skupni hodniki, kolesarnice, garaže in drugi skupni deli stavbe niso podaljšek zasebnega stanovanja. Njihova uporaba mora biti skladna z namenom prostorov, veljavnimi pravili in pravicami vseh etažnih lastnikov.
Težave se pojavljajo zlasti pri uporabi skupnih prostorov ali garaž za obdelovanje lesa, avtomehanična opravila in druge dejavnosti, povzročanju hrupa, skladiščenju predmetov na skupnih površinah ter zagotavljanju požarne varnosti.
Določena pravila veljajo tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja večstanovanjske stavbe. Etažni lastnik mora pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, vključno s soglasji etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob začetku opravljanja dejavnosti mora o tem obvestiti upravnika. Enako velja, če želi etažni lastnik stanovanje oddajati v kratkotrajni najem, pri čemer mora izpolniti tudi preostale zahteve, ki jih določa novi Zakon o gostinstvu, na primer označitev z nalepko.
Prenove zahtevajo obzirnost
Prenova stanovanja je pogosto nujna, vendar prinese tudi nekaj nevšečnosti za sosede. Izkušnje kažejo, da je sporov precej manj, kadar lastnik pred začetkom del pravočasno obvesti sosede, pridobi potrebna soglasja in skrbi za red ter čistočo skupnih prostorov in upošteva časovne omejitve.
Nekaj potrpežljivosti in razumevanja na obeh straneh lahko bistveno pripomore k temu, da prenova mine brez slabe volje. Kot ugotavljajo na inšpektoratu, je strpnost pogosto odvisna tudi od okoliščin. V novogradnjah, kjer se več stanovalcev hkrati vseljuje in prilagaja stanovanja, je razumevanja za gradbena dela praviloma več kot v že ustaljenih stanovanjskih skupnostih, kjer se prenavlja le posamezno stanovanje.
Kadar etažni lastnik pri vzdrževanju stanovanja brez soglasja, predpisanega s stanovanjskim zakonom, poseže v skupne dele večstanovanjske stavbe, mu Stanovanjska inšpekcija z odločbo naloži vzpostavitev prejšnjega stanja na skupnih delih, če v roku, ki ga določi inšpekcijski organ, ne pridobi ustreznih soglasij. Za rekonstrukcije in druge posege, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, pa je pristojna gradbena inšpekcija.
Etažni lastnik je v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost, odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in nastane na drugih posameznih ali skupnih delih stavbe. To velja tudi za škodo, ki jo morebiti povzroči z izvajanjem vzdrževalnih del. Pri čezmernem vznemirjanju pridejo v poštev tudi določbe Stvarnopravnega zakonika in predpisi o javnem redu in miru.
Posebej je urejeno tudi omogočanje dostopa zaradi nujnih popravil skupnih delov stavbe, denimo ob zamakanju strehe. Stvarnopravni zakonik določa, da mora etažni lastnik omogočiti vstop v svoje stanovanje, kadar popravil ni mogoče izvesti drugače oziroma bi bili stroški nesorazmerni. Če dostopa ne dovoli, lahko na predlog upravnika ali drugih etažnih lastnikov o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Skupnost gradimo vsi
Prijetno bivalno okolje ni odvisno le od pravil in predpisov, temveč predvsem od ljudi. Pozdrav na hodniku, prijazna beseda, pripravljenost pomagati sosedu ali spoštovanje dogovorjenih pravil lahko naredijo veliko razliko.
Kot ugotavljajo pristojni, je večino težav mogoče rešiti sporazumno. Prav zato ostajata spoštovanje in medsebojni dogovor najpomembnejša temelja dobrega sobivanja v večstanovanjskih stavbah. Obstoječa zakonodaja etažnim lastnikom omogoča, da se medsebojno dogovorijo o pravilih bivanja in s tem prispevajo k zadovoljstvu vseh uporabnikov stavbe. V skrajnih primerih, ko prihaja do hujših kršitev hišnega reda, ki so v njem jasno opredeljene, zakonodaja večini omogoča vložitev izključitvene tožbe pod pogoji in po postopku, določenem s Stvarnopravnim zakonikom.
Nasvet: Če vas moti določeno ravnanje soseda, poskusite najprej z mirnim pogovorom. Velikokrat druga stran sploh ne ve, da povzroča nevšečnosti. Prijazen pristop je pogosto hitrejši in uspešnejši od uradnih postopkov.
Urednica portala MojPrihranek.si