Vsak dom ima svojo malo lekarno. Včasih je to predal v kuhinji, včasih omarica v kopalnici, spet drugič škatla, ki jo odpremo samo takrat, ko res moramo. V njej se skrivajo tablete, sirupi, kreme, mazila in obliži. Nekateri so tam z razlogom, drugi iz navade, tretji pa zato, ker nam je bilo škoda zavreči nekaj, kar je bilo nekoč drago ali redko. Domača lekarna ima pogosto več preteklosti kot prihodnosti.
Težava ni v tem, da imamo zdravila doma. Težava je v tem, da jih pogosto ne preverjamo. Zaupamo jim, ker so pač tam. In ko jih potrebujemo, predpostavljamo, da bodo opravila svoje delo. A zdravila niso vino. Z leti ne postajajo boljša.
Zakaj je pregled zdravil res pomemben
Zdravila imajo rok uporabe z razlogom. Po tem datumu se lahko njihova učinkovitost zmanjša ali pa se spremenijo njihove lastnosti. To pomeni, da zdravilo morda ne bo več pomagalo ali pa bo celo škodovalo. Pri starejših ljudeh je to še posebej pomembno, saj je telo pogosto bolj občutljivo, presnova počasnejša, reakcije pa lahko močnejše.
Poleg tega se z leti spreminjajo tudi terapije. Zdravila, ki ste jih jemali pred leti, morda niso več primerna. V domači lekarni pa pogosto ostanejo, ker jih nismo nikoli odstranili. Tako nastane zmeda, ko v trenutku težav posežemo po nečem, kar ni več ustrezno.
Kako pogosto pregledati domačo lekarno
Priporočljivo je, da domačo lekarno pregledate vsaj dvakrat na leto. Odličen čas za to je pomlad ali jesen, ko tako ali tako povsod radi naredimo malo reda, če pa jemljete več zdravil ali imate kronične težave, je hiter pregled smiselno narediti tudi pogosteje.
Pregled naj bo temeljit. Vzemite si čas, vzemite vse ven in preverite vsako zdravilo posebej. Poglejte rok uporabe, namen in stanje embalaže. Če je škatlica poškodovana, tablete spremenjene barve ali mazilo čudnega vonja, je odgovor jasen.
Kaj sodi v domačo lekarno in kaj ne
V domači lekarni naj bodo samo zdravila, ki jih dejansko uporabljate ali jih lahko realno potrebujete. Osnovna zdravila proti bolečinam, znižanje temperature, nekaj za prebavne težave, obliži, razkužilo, termometer. Vse ostalo naj bo premišljeno.
Zdravila, ki so bila predpisana za določeno bolezen ali stanje, ne sodijo v uporabo kasneje brez posveta z zdravnikom. Še posebej previdni bodite pri antibiotikih, močnejših protibolečinskih sredstvih in zdravilih za srce ali pritisk. Ta zdravila niso za vsak primer.
Kam z zdravili, ki jim je potekel rok
Zdravil nikoli ne mečemo v smeti ali v stranišče. Spadajo v lekarno, kjer imajo za to namenjene zabojnike. To ni le vprašanje pravilnega ravnanja z okoljem, temveč tudi varnosti. Zdravila v smeteh so lahko nevarna za otroke, živali in okolje.
Če imate večjo količino starih zdravil, jih zberite v vrečko in jih ob naslednjem obisku lekarne oddajte. Farmacevti vam bodo znali tudi svetovati, če niste prepričani, ali je kakšno zdravilo še uporabno.
Pravilno shranjevanje naredi razliko
Zdravila naj bodo shranjena v suhem, temnem prostoru, stran od toplote in vlage. Kopalnica je pogosto najmanj primeren prostor, čeprav je najbolj pogosta izbira. Vlaga in toplota lahko skrajšata obstojnost zdravil. Prav tako naj bodo zdravila vedno v originalni embalaži z navodilom, da lahko hitro preverite namen in odmerjanje.
Če vaša domača lekarna vsebuje zdravila iz časov, ko so bile telefonske številke napisane še v tiskanem, debelem telefonskem imeniku in embalaže povsem drugačne od današnjih, je čas za posodobitev. Zdravila niso zbirateljski predmeti. Red v omarici pomeni več miru v glavi. In če ob pregledu ugotovite, da ste pol omarice prinesli v lekarno, ste naredili nekaj zelo dobrega zase. Zdravje ima rado red (in malo manj nostalgije).
