V tovrstnih pogojih pa zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ ob ohranjanju socialne varnosti za sedanje in prihodnje starejše generacije zahteva modernizacijo pokojninskega sistema ter izvedbo načrtov aktivnega staranja za povečanje deleža starejših med zaposlenimi.
Zato je ključni cilj napovedanih strukturnih prilagoditev ekonomskih in socialnih politik 
v Sloveniji transparenten sistem socialne varnosti, ki bo učinkovit pri preprečevanju socialne izključenosti in revščine, ki bo spodbujal vključevanje na trg dela ter hkrati nudil tudi potrebno podporo za realizacijo koncepta varne prožnosti.
Pristop k pripravi sprememb za modernizacijo pokojninskih sistemov načeloma temelji na ekonomski (in socialni) vlogi oz. pomenu pokojnin v sodobnih nacionalnih gospodarstvih. Svetovna gospodarska in finančna kriza je le še okrepila aktualni izziv ekonomske politike, kako zagotoviti, da bodo ob dolgoročni vzdržnosti javnih financ (še vedno) dostojno in primerno pokojnino lahko prejemale tudi sedanje mlajše generacije, ne da bi pri tem prizadeli sedanjo upokojeno generacijo?
Spremembe sistema pokojninskega zavarovanja je (zato) nujno potrebno obravnavati celovito, v interakciji z oblikovanjem drugih politik, ki zajemajo ukrepe s področja politike zaposlovanja, politik socialnega razvoja, delovno pravne zakonodaje, zdravstvene politike, politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, prilagajanje instrumentov na finančnih trgih ter prilagajanje in obveznosti delodajalcev (prilagajanje delovnih mest – prestrukturiranje), promocija zaposlovanja starejših, itd.
Spremljajoči ukrepi, kot so na primer, hitrejši vstop mladih na trg dela, socialni razvoj, socialno podjetništvo in vseživljenjsko učenje pravzaprav omogočajo lažjo izvedbo modernizacije pokojninskega sistema.
Z vidika razvoja in prestrukturiranja ter večje dodane vrednosti podjetij pa je potrebno kombinirati ukrepe spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti z aktivno politiko zaposlovanja in vseživljenjskim učenjem.
