Visoke temperature lahko starejše hitro izčrpajo. Preverili smo, koliko tekočine je priporočljivo spiti, kako pravilno uporabljati klimatsko napravo in kaj pomaga do bolj mirnega spanca v vročih poletnih nočeh.
Temperature so se povzpele krepko nad 30 stopinj Celzija, vremenoslovci pa napovedujejo, da vročina še ne bo kmalu popustila. Vročinski valovi niso neprijetni le za najmlajše, temveč predstavljajo tudi resno tveganje za starejše. Zato strokovnjaki v teh dneh priporočajo pogostejše stike s starejšimi sorodniki, prijatelji in sosedi.
Včasih lahko že kratek telefonski klic ali obisk pravočasno opozori na težave, kot so dehidracija, pregretost ali izčrpanost.
Koliko tekočine naj spijemo?
Pri visokih temperaturah telo izgublja več tekočine kot običajno, zato je pomembno, da pijemo redno, tudi če nismo žejni.
Priporočljivo je:
- minimalno 1,5 do 2 litra tekočine dnevno,
- ob večjem potenju še več,
- najprimernejša je voda,
- koristni so tudi nesladkani čaji in voda z dodatkom limone.
Ker prevelika količina čiste vode lahko izpira organizem potrebnih soli in mineralov, si občasno pripravite preprost domač napitek, ki vam bo vsaj del teh nadomestil. Potrebujete:
- 1 liter vode,
- sok polovice limone,
- majhen ščepec soli.
Za boljši okus lahko dodate še žličko medu.
❗Pozor pri starejših: Pri ljudeh z visokim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem ali boleznimi ledvic je treba biti pri dodajanju soli previden. Če imate predpisano omejitev vnosa soli ali tekočine, upoštevajte navodila svojega zdravnika.
Alkohol in večje količine sladkih pijač niso najboljša izbira, saj lahko prispevajo k dodatni izgubi tekočine.
Preprost pokazatelj zadostne hidracije je svetla barva urina. Če je ta temnejša, je to pogosto znak, da telo potrebuje več tekočine.
Če je urin zelo temen, če se pojavljajo krči v mišicah ali izrazita utrujenost, telo morda ne potrebuje le vode, ampak tudi nadomeščanje izgubljenih mineralov.
Kako se ohladiti brez šoka za telo?
Ko pridemo domov iz vročine, nas pogosto zamika ledeno mrzel tuš. Vendar lahko prevelika temperaturna razlika za telo pomeni dodaten stres.
Veliko primernejši so:
- mlačen tuš ali kopel,
- hladni obkladki na zapestjih, vratu in gležnjih,
- umivanje obraza in rok s hladno vodo,
- zrahljana in lahka oblačila iz bombaža ali lana.
Tudi pri pitju velja podobno pravilo. Ledeno mrzle pijače sicer kratkotrajno osvežijo, vendar lahko povzročijo nelagodje in dodatno obremenijo organizem.
Klima naj bo pomoč, ne sovražnik
Klimatska naprava je lahko v vročinskih dneh velika pomoč, vendar le ob pravilni uporabi.
Strokovnjaki priporočajo:
- temperaturo med 24 in 26 stopinjami Celzija,
- največ 6 do 8 stopinj razlike med zunanjo in notranjo temperaturo,
- da zračni tok ne piha neposredno v ljudi,
- redno čiščenje filtrov.
Če klimatske naprave nimate, zračite zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa senčite okna z roletami ali zavesami.
Kako pogosto očistiti klimatsko napravo in kako jo pravilno uporabljati?
Kako lažje zaspati v vročih nočeh?
Veliko ljudi pravi, da jim vročina ponoči povzroča več težav kot podnevi. Telo namreč za kakovosten spanec potrebuje nekoliko nižjo temperaturo.
Pred spanjem lahko pomaga:
- mlačen tuš,
- zračenje stanovanja pozno zvečer,
- lahka bombažna posteljnina,
- kozarec vode ob postelji,
- izogibanje obilnim večerjam in alkoholu.
Če uporabljate ventilator, ga ne usmerjajte neposredno v obraz ali telo vso noč, saj lahko povzroči izsušitev sluznic in jutranje bolečine v vratu.
Na katere znake moramo biti pozorni?
Ob vročini je treba ukrepati, če se pojavijo:
- omotica,
- močan glavobol,
- slabost,
- nenavadna utrujenost,
- zmedenost,
- pospešeno bitje srca.
To so lahko znaki vročinske izčrpanosti ali dehidracije.
Včasih največ pomeni pozornost
Starejši, ki živijo sami, pogosto ne opazijo dovolj zgodaj, da so spili premalo tekočine ali da se je njihovo počutje poslabšalo. Zato so v času vročinskih valov še posebej pomembni medsebojna pomoč, telefonski klici in obiski.
Morda je danes pravi trenutek za preprosto vprašanje: »Kako ste? Ste danes spili dovolj vode?« Takšna pozornost lahko pomeni veliko več, kot si mislimo.
Urednica portala MojPrihranek.si
