Vlada je septembra 2006 sprejela Strategijo varstva starejših do leta 2010 – Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, katere osnovni namen je uskladiti in povezati delo različnih vladnih resorjev z gospodarstvom in civilnim sektorjem, da bi se zagotovila čim večja kakovost življenja starejših.
Strategija si prizadeva zagotoviti pogoje za širitev participacije starejših na vseh ravneh in krepitev njihove družbene vključenosti.
Posebno pozornost posveča tudi ustvarjanju pogojev za aktivno vključevanje tretje generacije v proces dela in zaposlovanja in med ključne cilje postavlja tudi razvoj trga delovne sile, ki se bo odzival na staranje prebivalstva in izrabljal potenciale starejših. V delovnih okoljih je namreč potrebnega vse več znanja in spretnosti, ki jih posedujejo zgolj starejši delavci in ta znanja bi bilo smiselno zadržati.
V današnji družbi govorimo o relativno zgodnjem odhodu srednje generacije iz delovnega procesa. 
Srednja generacija se je doslej zgodaj upokojevala – v povprečju večinoma pred 60. letom starosti. Današnja družba vse bolj prepoznava, da velike sposobnosti tretje generacije ostajajo neizkoriščen človeški kapital, in da je moderni socialni sistem prezrl mehanizme za vključevanje velikih potencialov tretje generacije v družbeno delitev dela.
Pomemben evropski dokument, Zelena knjiga, v dveh poglavjih, ki se glasita “Globalen pristop k aktivnemu življenjskemu ciklu” in “Novo mesto starejših v družbi”, opozarja, da se bodo podjetja morala opreti na izkušnje in znanje “starajočih se” delavcev.
Vse kaže, da bo tretja generacija bolj zdrava, premožnejša, aktivnejša in bolj mobilna ter bo bolj množično nadaljevala poklicno pot z delnim delovnim časom in delno upokojitvijo.
Čas upokojitve bo bolj gibljiv, vsekakor pa se bo premikal v višjo starost. Tehnološki razvoj bo omogočal več dela doma, to pa pomeni lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Zelena knjiga tudi posebej poudarja prostovoljstvo tretje generacije, ki ima že sedaj pomembno vlogo v družbi.
Strategija varstva starejših med predlogi ukrepov za spodbujanje dela starejših predvideva sistemsko ureditev plačanega občasnega in začasnega dela upokojencev ter omogočanje fleksibilnejših oblik pri zaposlovanju in delu starejših oseb. Pripravlja se tudi nacionalna Strategija aktivnega staranja s ciljem dviga stopnje zaposlenosti starejših in večje vključenosti na trgu dela.
Dejstvo je, da sodobni razvoj in spremembe v gospodarstvu zahtevajo znanja in spretnosti ne samo mladih in srednje generacije, marveč tudi starejših. Zato je potrebno zagotoviti tudi možnosti in priložnosti za njihovo delo in z njihovim vključevanjem omogočiti dragocen prispevek slovenski družbi.
