Življenje od nas pogosto zahteva, da se odločimo med nasprotujočimi si stvarmi. Nekaterih ne moremo doseči takoj, ampak moramo počakati.
Ali bi delali, ali si privoščili uro tenisa? Ali bi brali knjigo, ali se igrali z otrokom? Ali bi popili še eno skodelico kave, ali bi se takoj vrnili v pisarno?
Obvladati čas ne pomeni spremeniti se v obsedenca, ki stalno pogleduje na uro in je vedno prezaposlen. Alan Lakein, vodilni ameriški strokovnjak za učinkovito izkoriščanje časa, te ljudi deli v tri notorične tipe:
Pretirano organiziran človek
stalno piše sezname, dopolnjuje sezname, izgublja sezname. Ko ima pred seboj določeno nalogo, ponavadi dolgo tehta različne možnosti, načrtuje vsako najmanjšo podrobnost, stalno preverja, če so obdelana vsa izhodišča. Dokler nima do najmanjših podrobnosti natančnega načrta, ne začne delati, zato pa mu pogosto ne uspe narediti marsičesa, kar je načrtoval. Dobra organizacija mu pomeni veliko več od samega dela. Če danes ni uspel izpolniti delovnega plana, nič hudega, saj bo jutri izdelal boljšega! Prezaposlen z organizacijo je slep za spremembe, ne ozira se na potrebe drugih in pogosto spregleda dobro priložnost.
Pretirano delaven človek
dela tako zavzeto, da nima časa pravilno ovrednotiti tistega, kar počne. Ponavadi je težko pristopen in gluh celo za nasvete, kako prihraniti kaj časa. Je precej nepriljubljen, saj rad ukazuje drugim in jim odreja delo. Primanjkuje mu spontanosti in prožnosti. Njegova delovna zmogljivost je nadpovprečna, ampak kaj, ko bi bilo v polovici primerov vseeno, če tistega sploh ne bi naredil. Ker je tako v službi kot doma nenehno zaposlen, nikoli nima minute časa za sprostitev.
Časovni obsedenec
je preobremenjen s časom. Z nenehno skrbjo, da ne bi zapravil minute časa, spravlja ob živce sebe in druge. Stalno se mu mudi, saj mora zelo hiteti, da izpolni svoj nemogoči urnik. Če se sestanek začne minuto prepozno, se silno razburja. V njegovih predalih najdete zapiske vsakodnevnih drobnih opravil. On vam lahko pove, kako skrajšati čas za malico za 11 sekund! S takšnim človekom seveda ni lahko živeti in delati.
Ti trije zgoraj opisani tipi ljudi v bistvu niso nič na boljšem od tistih, ki so popolnoma neorganizirani, ki nikoli ne naredijo tistega, kar nameravajo, ki nikoli ne načrtujejo, ki jih življenje meče iz ene krize v drugo. Skrajnosti nikoli niso dobre.
Kaj bi bilo bolje storiti? Ali se zavedate vzrokov, delujočih pri posameznih odločitvah?
Navedimo le nekatere:
1. Navada. Enkrat na mesec greste s sosedi skupaj na večerjo. Zadnje čase se v njihovi družbi ne počutite preveč dobro, vendar je zadeva postala že tako samoumevna in rutinska, da še naprej hodite skupaj ven.
2. Zahteve drugih. Mož vas sili, da povabite na večerjo poslovnega partnerja in njegovo ženo, saj bi to koristilo njegovi karieri. Čeprav vam je par zoprn, privolite.
3. Eskapizem. Sedite doma in razmišljate, kako lepo bi bilo povabiti k sebi par, ki sta ga z možem pred kratkim spoznala, vendar se nikakor ne morete odločiti, saj se bojite, da bi vas imela za vsiljivo.
4. Nenadna odločitev. Z možem se nenadoma odločita, da bi šla zvečer na modno revijo. Povabita soseda, naj se vam pridružita, onadva pa imata za ta večer že druge načrte. Nato pokličeta drug par, ki vama ni niti približno tako simpatičen.
5. Lenoba. Z možem čakata, da vaju bodo povabili k sebi drugi pari, in preživita zato večina časa ali v družbi ljudi, ki vama včasih sploh niso všeč.
6. Zavestna odločitev. Z možem naredita spisek znancev, s katerimi imata dosti skupnega, ter starih prijateljev, ki jih že dolgo nista videla, in jih povabita k sebi.
Nenadne odločitve nam lahko naredijo življenje prav zanimivo, nič pa ni narobe tudi z odločitvami zaradi eskapizma, zahtev drugih, lenobe ali navad. Res pa je, da moramo biti z rezultati takšnih odločitev tudi zadovoljni! Če nismo, se moramo potruditi za bolj zavestno odločanje. Kako preprosto se je v težkih situacijah predati toku, kako preprosto je utoniti! Pa si to res želite? Obstaja tudi druga možnost – lahko se odločite.
Načrtovanje
“Toliko časa porabim za stvari, ki mi niso resnično pomembne, medtem pa življenje beži mimo.”
“Preveč dela imam; za vse enostavno ni časa!”
“Stalno delam in se mučim, sem utrujen in napet. Nikoli se ne morem popolnoma sprostiti.”
To so izredno pogoste izjave! Za vsakim stavkom se skriva želja, da bi se stvari nekako spremenile:
“Če bi le znal obvladati to situacijo!”
“Če bi le lahko bil kot ta in ta, ki ima za vse svoje dejavnosti očitno zadosti časa, hkrati pa je sproščen in srečen.”
“Če bi le lahko delal tisto, kar resnično hočem!”
“Če bi le imel nadzor nad stvarmi.”
Nadzor se začne z načrtovanjem. Načrtovanje je vnašanje prihodnosti v sedanjost, tako da lahko nekaj glede prihodnosti storimo že danes.
Vsi načrtujemo: kateri film si ogledati, katere prijatelje obiskati čez vikend, kam iti na poletni dopust. Vendar večina ljudi načrtuje precej hazardersko. Planirajo samo takrat, kadar so prisiljeni, s tem pa tvegajo, da življenja ne bodo načrtovali takrat, ko bi bilo zares potrebno.
Pri vsakem načrtovanju je treba narediti seznam in določiti, kaj ima prednost. Vse stvari na seznamu niso enako pomembne. Tiste, ki se vam zdijo najpomembnejše, podčrtajte! Še bolje bo, če uporabite ABC sistem! Na seznamu označite stvari, ki se vam zdijo najpomembnejše z A, z B označite srednje pomembne stvari, s C pa najmanj pomembne. Čas boste najbolje izkoristili, če boste naredili najprej A-je, B-je in C-je pa prihranili za pozneje.
Kaj hočete od življenja
Zastavite si tri bistvena vprašanja. Ustavite se za hip in naredite inventuro svojega življenja! Osnovno sredstvo, s katerim v življenju razpolagamo, je naš čas. Vzemite list papirja in napišite svoje življenjske cilje. Tako boste lažje ugotovili, kaj v življenju resnično želite početi.
• Kateri so vaši življenjski cilji?
• Kako bi želeli preživeti naslednja tri leta?
• Če bi vedeli, da vas bo čez 6 mesecev ubila strela, kako bi živeli do tedaj?
Za razmislek ob prvem vprašanju si vzemite 15 minut časa. Nato pa točno v 2 minutah napišite odgovore. Napišite tudi vaše najbolj nenavadne življenjske cilje. Nato si vzemite še 2 dodatni minuti, spisek preglejte in ga morda dopolnite ali popravite.
Enako ravnajte pri pisanju odgovorov na drugo in tretje vprašanje. Pri tretjem vprašanju si zamislite, da ste glede smrti že vse uredili – napisali oporoko, kupili grob in podobno. Osredotočite se na to, kako bi živeli v teh 6 mesecih.
Tistim, ki bi v naslednjih 6 mesecih s svojim načinom življenja nadaljevali, pomeni takšna odločitev nekakšno potrditev. S svojim življenjem ste zadovoljni in boste še naprej delali tisto, kar ste delali doslej.
Tistim, ki bi zadnjih 6 mesecev svojega življenja zaživeli popolnoma drugače, pa bi prav prišla sprememba. Če bi si znali organizirati čas, ni razloga, da ne bi z večino novih življenjskih dejavnosti pričeli že danes!
Doseganje ciljev – začnite takoj
Dolgoročno načrtovanje in zastavljanje ciljev morate dopolniti s kratkoročnim načrtovanjem. Dejavnosti, ki se jih boste lotili pa so koraki na poti k cilju. Dejavnosti kratkoročnega načrta bodo prispevale k realizaciji dolgoročnega načrta.
Na primer: vaš cilj je lahko bolj zdravo življenje. Dejavnosti, ki bi pripomogle k temu, pa so morda vsakodnevna telovadba, opustitev kajenja ali enomesečna shujševalna kura.
Torej vzemite list papirja in na vrh napišite že prej izbrani cilj (označimo ga z A). Nato ga razčlenite na dejavnosti, ki so izvedljive. Poskusite jih napisati čim več! Če imate več pomembnih ciljev (A ciljev), vzamite več listkov, vendar naenkrat ne rešujte več kot 3 A-je.
Primer:
Moj A cilj je vitka postava. Na list sem zapisala naslednje dejavnosti.
• priprava dietne hrane
• popoldanski sprehod
• jutranja telovadba
• obisk savne
• prenehanje kupovanja slaščic
• masaža
• tehtanje
• daljša športna aktivnost ob koncu tedna.
Verjetno se je na vašem seznamu znašlo precej dejavnosti, tako da za vse verjetno ne boste imeli časa. Zato morate praktično in realistično začeti z izločanjem manj pomembnih dejavnosti. Na seznamu pustite samo tisto, kar morate v naslednjem tednu nujno začeti. Poskusite poiskati vsaj 4 opravila, ki jim boste v naslednjem tednu posvetili vsaj nekaj časa.
Naslednji korak je določanje stvari, ki imajo prednost. Najpomembnejšo dejavnost na seznamu označite z A1, nato drugo najpomembnejšo z A2 … .
Na koncu naredite urnik za naslednji teden, torej napišite, kdaj boste kakšno aktivnost izvajali.
Kako si izdelamo urnik in kako si pomagamo z njim
Vsak porabi nekaj časa za osnovne stvari, kot so spanje in prehranjevanje. Večina nas mora hoditi v službo, saj potrebujemo denar za hrano, obleko in stanovanjske ter druge stroške. To pomeni, da se moramo urediti, čakati na avtobus, se voziti in biti določeno število ur na delovnem mestu. Vse to so stvari, ki nam vzamejo precej časa.
O osnovnih dnevnih opravilih običajno ne razmišljamo dosti, pa čeprav nas zaposlujejo večino časa. Pravzaprav lahko kaj hitro zavzamejo ves čas našega življenja.
Zato je pomembno, da si vzamete čas za načrtovanje. Za to lahko na začetku porabite samo deset minut dnevno – zjutraj ali zvečer. Posledica načrtovanja je več opravljenih A dejavnosti in manj postranskih in nepomembnih stvari. Načrtovanje pomaga, da se osredotočite na bistvene stvari. Eno poglavitnih sredstev načrtovanja pa je izdelava urnika.
URNIK ne sme biti zgolj razporeditev časa za stvari, ki jih MORATE narediti, ampak mora vključevati tudi stvari, ki jih ŽELITE narediti – to so vaši A-ji!Torej si za vsak dan posebej rezervirajte poseben A čas! Najbolje je, da se z A dejavnostmi ukvarjate vedno ob istem času.
Urnik mora biti prožen
Da bi se lahko prilagodili vsakršnim razmeram, morate ostati prožni. Če imate vsako minuto na urniku zapolnjeno s kakšno dejavnostjo, vas bodo nepričakovani dogodki napravili napete in živčne, saj ne bo več časa za načrtovane dejavnosti. Zato si na urniku vedno rezervirajte uro časa, ki ni namenjena ničemur.
Z urnikom, na katerem je zadosti časa tako za predvidena kot nepredvidena opravila, bo vaše življenje bolj usklajeno in sproščeno.
