Znate poskrbeti za psa?

Zadnjih nekaj let morajo biti vsi psi čipirani. Redno mu moramo odpravljati zajedavce in ga voditi na cepljenja ter redne preglede k veterinarju.

Oprema za psa

Za dobro oskrbo psa potrebujemo nekaj osnovne opreme. Če pes biva v stanovanju, uta seveda ni potrebna. Drugače pa naj ima dovolj veliko uto, v kateri lahko sedi, se uleže in obrne. V njej naj bosta dva prostora, dvojno toplotno izolirane stene in naj bo dvignjena od tal za približno 10 cm. Uta mora psa dobro ščititi pred mrazom, padavinami in sončno pripeko. V njej mora biti tudi odeja, ki jo redno zamenjamo ali čistimo, prav tako uto, kar nam olajša streha na tečajih.

Upam, da pes ne bo na verigi, saj za psa niso ustrezne, so v bistvu psihično mučenje za psa. Tako se počuti ogroženega in laja še bolj. Kuža naj biva v dovolj velikem pesjaku, še bolje pa bo zanj, če bo bival v stanovanju, ali pa postavimo ograjo okrog hiše, da preprečimo pobege živali, pes pa naj bo na dvorišču svoboden. Le tako bo lahko tudi čuval imetje, saj mi še nihče, ki ima psa na verigi, ni znal pojasniti, kako naj pes čuva nekaj hektarjev veliko imetje, če je privezan na verigo …

Kupimo mu kvalitetno ovratnico, izogibajmo se usnjenih, saj poškodujejo dlako. Koristno bo, če ovratnica ne bo pretesno zapeta, ter da bodo na njej naši kontaktni podatki. Za sprehode je še boljša oprsnica, potrebujemo še ustrezen povodec.

Manjše pasme in pasme, katerih psi nimajo podlanke, potrebujejo tudi ustrezen plašček, tudi tega izberimo po kvaliteti, ne videzu. Da ne bo pomote, nimam nič proti, če je oprema, od odvratnice do plaščka, polna kristalčkov in podobne šare, če se dovolj ukvarjate z njim, a včasih so bleščeči predmetki le nadomestek za čas, ki bi ga morali preživeti s psom.

Psa redno krtačimo, po potrebi tudi kopamo. Hrana in voda naj bosta v kovinskih posodah. Odraslega psa hranimo vsaj enkrat dnevno, manjši, mladi psi ter breje samice ali samice z mladiči pa imajo drugačne pogoje glede hranjenja. Vsak pes potrebuje ustrezno hrano glede na svojo velikost, starost in podobno. Stalno mora imeti na razpolago svežo pitno vodo. Informacije, kje boste dobili kvalitetne krtače, posode, hrano in podobno, boste dobili pri poznavalcih, pa tudi na forumih.

Sprehajanje psov

Tudi če se pes prosto giblje na dvorišču, bo potreboval vsaj en sprehod dnevno, večina psov tudi dva in več. Sprehodi niso namenjeni le temu, da se pes razgiblje, temveč tudi ustvarjanju in krepitvi odnosa z lastnikom, obenem pa pes spoznava tudi druga okolja, kar je zanj koristno.

V španski Gironi so denimo sprehodi psov celo zapovedani. Mestne oblasti so imele dovolj pripomb meščanov zaradi laježa ter agresivnosti psov, ki sta bila, kot se je izkazalo, le posledica zanemarjanja psov s strani lastnikov. Pes je družabno bitje, živi v krdelu, ki mu ga moramo nadomestiti mi.

V naši državi še nismo tako ozaveščeni, zato upam, da bodo bolj kot oblasti ozaveščeni lastniki psov. Veliko jih še vedno pušča pse same, takšni psi postajajo plašni ali agresivni, tudi veliko lajajo, saj kličejo po pozornosti. Edina pozornost s strani lastnika je potem pogosto groba komunikacija in kaznovanje psa, ker se ne vede tako, kot pričakujejo. Sami pa za zaželeno vedenje niso pripravljeni narediti ničesar.

Ni jim pomembno, da je pes ponavadi povsem zadovoljen, ko je skupaj z družinskimi člani, vendar pa je včasih zaradi dolgotrajnega zanemarjanja tudi takrat povsem neobvladljiv, saj skače od veselja in ga ni moč umiriti. Kratko v tem odnosu spet potegne pes – ubijejo ga ali oddajo drugam. Zakaj je žival kaznovana za napake lastnika?

Vedno več lastnikov psov na srečo na sprehodih pobira iztrebke živali, še vedno pa je veliko takšnih, ki se sprenevedajo. Ko pes opravi potrebo, pogledajo okrog, če jih je kdo videl, nato brezbrižno odidejo naprej.

Pogosta napaka lastnikov psov je, da psa peljejo na sprehod, psa prosto spustijo, povodec pa nosijo s sabo. Tega ne storijo le v naravi, tudi v mestu. Takšno početje je tudi po zakonu prepovedano, za žival pa tudi nevarno. Neodgovorni lastniki ne pomislijo, da se njihovemu psu lahko kaj zgodi – kaj, če ga kaj prestraši, denimo pok petarde, in bo skočil na cesto ali pa pobegne in se izgubi. Ne pomislijo na to, da bo njihov prijazni spuščeni kuža napadel drugega psa ali v naravi tudi divjo žival.

Pes lahko namreč v naravi stori veliko škode, tudi če ne ulovi divjadi, jo plaši. Obenem večina lastnikov ne zna pravilno vzgojiti psov, zato imajo težave z odpoklicem, pes se na klice ne bo odzval, ko bo zavohal divjad, in se bo pognal za njo. Kar se lahko konča tudi tragično, saj divjad ali pes pritečeta na cesto in ju povozi avtomobil, ali pa se pes izgubi in ni nujno, da ga bomo našli.

Psa imejte vedno na vrvici. Lastniki se morajo zavedati tudi, da pravica njihovega psa do svobode ni večja do pravica divjadi do njenega življenja.

Rešitev za takšne lastnike bi bila v doslednem sankcioniranju takšnega početja, pa tudi v tako imenovanih »leash-off«(brez povodca) parkih, kot so urejeni v tujini. Gre za ograjene parke, za varovana območja, kjer lahko puščamo psa brez povodca, če je dovolj vzgojen, seveda.

Pogosto je tudi, da lastnik pelje psa na sprehod tako, da gresta na kakšno prireditev, ki si jo želi ogledati lastnik. Verjamem, da morda kdaj ni časa, vendar je treba vedeti, da vsaka prireditev ni primerna tudi za psa.

Velikokrat je namreč na prireditvah glasna glasba ali govor preko mikrofona, včasih so zadeve tako glasne, da so neprijetne tudi za človeška ušesa, kaj šele za živalska. Upoštevajmo, da hrup ob stopnjevanju občutimo kot bolečino. Naš pes sliši kar nekajkrat bolje od ljudi, zato razmislimo, če je takšno početje razumno.

Vzgoja in šolanje psa

Psa je treba vzgajati že od majhnega. Najpogostejša napaka lastnikov je, da mladičku dovolijo vse, ker je tako ljubek, nato pa pes odrase v neobvladljivo mrcino, katere napake odpravimo veliko težje. Veliko lastnikov pa še pred tem obupa in spet pes trpi posledice zaradi neodgovornosti in neozaveščenosti lastnikov.

Veliko lastnikov je tudi povsem nekritičnih do svojega psa in pričakujejo, da bodo vsi navdušeni nad njihovim pasjim prijateljem. Pri tem tolerirajo skakanje na obiskovalce, prosjačenje za hrano, vsiljivost, gluhi so za vse dobronamerne pripombe ljudi in se čudijo nenavdušenju obiskovalcev … Pes mora biti lepo vzgojen, da ni v napoto drugim ljudem in živalim.

Pogosta so tudi pričakovanja, da bo pes avtomatično tudi dober čuvaj. Tudi za to ga je treba vzgojiti.

V naši državi je veliko kinoloških, pasjih šol, le nekatere pa delajo izključno po principu pozitivne motivacije in le v redkih so inštruktorji tudi dovolj kompetentni za svoje delo.

Šolanje z negativno motivacijo – veliko inštruktorjev ni sposobna nadgrajevati svojega znanja in opravljajo šolanja psov po trideset let starih metodah. Takšno šolanje je še vedno popularno, saj se pogosto predstavlja kot edino možno, ali vsaj edino učinkovito, učinki pa so hitrejši. Pes je namreč za želeno početje motiviran le zaradi tega, da se izogne kazni, ki je zanj neprijetna in boleča, zato stori želeno le zato, da se kazni izogne. Odnos med lastnikom in psom ni ljubezen, temveč strah.

Šolanje s pozitivno motivacijo – ta način je prijazen, učinkovit tudi na daljši rok, seveda pa je treba znanje ohranjati tudi kasneje s ponavljanjem vaj. Pes je sproščen, vesel, želi sodelovati z lastnikom, za svoje početje je motiviran tudi z nagrado, ki ni nujno materialna, gre tudi za hvalo in pozornost lastnika. Postane naš družabnik v življenju, ki nam je v veselje in ponos, ter ni v napoto drugim ljudem in živalim. Gre za vzgojo, ne dresuro, zato upam, da boste izbirali takšne šole.

Svoja vprašanja in mnenja mi lahko pošljete na e-naslov barbara@roka-roki.si .