September v znamenju demence
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letošnje dejavnosti v Sloveniji v ospredje postavljajo zgodnjo diagnozo, odpravljanje predsodkov ter dostopno pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem.
Demenca ni običajen del staranja. Je skupno ime za različna bolezenska stanja, pri katerih postopno pešajo spomin, mišljenje, orientacija, govor, presoja in sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. Alzheimerjeva bolezen je njen najpogostejši vzrok in po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predstavlja približno 60 do 80 odstotkov vseh primerov demence.
Letošnji mednarodni slogan obeležitve svetovnega meseca in dne Alzheimerjeve bolezni, ki v svetu poteka že 15. leto, »Prej ko veš, več lahko storiš. Diagnoza je pomembna.« nas opominja, da zgodnja diagnoza ni zgolj medicinski dogodek. Je priložnost. Priložnost za zgodnje zdravljenje, za načrtovanje prihodnosti, za podporo družini, za ohranjanje samostojnosti in za boljšo kakovost življenja. Vsak izgubljeni mesec lahko pomeni izgubljene možnosti. Vsaka pravočasna diagnoza pa pomeni več časa, več izbire in več upanja, piše NIJZ.
V Sloveniji z demenco živi več kot 47.000 ljudi
Po oceni združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija pri nas z demenco živi več kot 47.000 ljudi. Ker se slovensko prebivalstvo stara, bo število ljudi, ki potrebujejo zdravstveno, socialno in družinsko podporo, še naraščalo. Leta 2021 naj bi v Sloveniji z demenco živelo približno 20 oseb na 1.000 prebivalcev, do leta 2040 pa bi se lahko ta delež povečal na 32 oseb na 1.000 prebivalcev. Do leta 2050 se pričakuje, da bo v Sloveniji 85.000 ljudi z demenco.
NIJZ opozarja, da se Slovenija po ocenah OECD že uvršča med države z velikim številom oseb z demenco glede na število prebivalcev. Bolezen pa nikoli ne prizadene samo posameznika. Po podatkih, ki jih navaja NIJZ, za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Dolgotrajna skrb lahko pri svojcih povzroči čustvene stiske, finančne težave, socialno izolacijo in izgorelost.
Demenca je zato eden največjih javnozdravstvenih in socialnih izzivov dolgožive družbe.
Kdaj pozabljivost ni več samo pozabljivost?
Vsakomur se zgodi, da pozabi ime, sestanek ali mesto, kamor je odložil ključe. Pozornost je potrebna, kadar se težave ponavljajo, napredujejo in začnejo ovirati samostojno življenje.
Med opozorilne znake sodijo:
- izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevne obveznosti,
- ponavljanje istih vprašanj ali zgodb,
- težave pri načrtovanju, ravnanju z denarjem ali reševanju problemov,
- izgubljanje v znanem okolju in slabša orientacija v času,
- težave pri iskanju besed in sledenju pogovoru,
- odlaganje predmetov na neobičajna mesta,
- slabša presoja,
- spremembe razpoloženja, vedenja ali osebnosti,
- umikanje iz družabnega in poklicnega življenja,
- težave pri opravljanju prej znanih opravil.
NIJZ posebej opozarja, da stigma, strah, sram in prepričanje, da je pozabljivost pač neizogiben del starosti, zmanjšujejo možnosti za zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prvi korak ob vztrajnih spremembah je pogovor z izbranim osebnim zdravnikom.
Diagnoze ni mogoče postaviti na podlagi enega simptoma ali spletnega vprašalnika. Težave s spominom lahko povzročajo tudi depresija, motnje spanja, bolezni ščitnice, pomanjkanje nekaterih vitaminov, okužbe ali neustrezna uporaba zdravil, zato je strokovna ocena nujna.
👉 Preverite, na katere dejavnike tveganja lahko vplivamo sami: TUKAJ
Zakaj je zgodnja diagnoza pomembna?
Čeprav večine oblik demence še ne znamo ozdraviti, to ne pomeni, da ni mogoče ničesar storiti. Zgodnja diagnoza omogoča ustrezno zdravljenje in obvladovanje simptomov, prilagoditev življenjskega okolja ter načrtovanje zdravstvene, socialne, pravne in finančne prihodnosti.
Oseba lahko v zgodnejših fazah še dejavno sodeluje pri odločitvah o svojem življenju in oskrbi. Pravočasna podpora lahko pomaga ohranjati samostojnost, preostale sposobnosti, socialne stike in dostojanstvo. Svojci pa prej dobijo informacije, znanje in pomoč, ki jih potrebujejo.
Prav zgodnja diagnoza je osrednji poudarek slovenskih dejavnosti v septembru 2026. Spominčica opozarja, da velik delež ljudi z demenco še vedno nikoli ne prejme formalne diagnoze, med pomembnimi razlogi pa so slaba ozaveščenost, stigma in pripisovanje simptomov običajnemu staranju.
Tveganje lahko zmanjšujemo skozi vse življenje
Na starost in dedne dejavnike ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšujemo več drugih dejavnikov tveganja. Svetovna zdravstvena organizacija mednje uvršča povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, debelost, kajenje, škodljivo rabo alkohola, telesno nedejavnost, socialno osamljenost, slabši sluh in vid, depresijo, poškodbe glave ter onesnaženost zraka.
Za zdravje možganov so zato pomembni:
- redna telesna dejavnost,
- uravnotežena prehrana,
- urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol,
- opustitev kajenja ter omejevanje alkohola,
- skrb za kakovosten spanec,
- pravočasno urejanje težav s sluhom in vidom,
- duševna dejavnost, učenje in radovednost,
- ohranjanje družabnih stikov.
Takšni ukrepi ne zagotavljajo, da posameznik ne bo zbolel, lahko pa zmanjšajo tveganje in hkrati koristijo zdravju srca, ožilja in celotnega organizma.
Tudi ekonomsko breme je podcenjeno
NIJZ je januarja 2026 objavil posodobljeno analizo ekonomskih posledic demence v Sloveniji. Ocenjeni neposredni in posredni stroški so v obdobju 2020–2024 v povprečju znašali približno 11,4 milijona evrov na leto oziroma 0,25 odstotka vseh izdatkov za zdravstvo.
Avtorji opozarjajo, da je ocena podcenjena. Vanjo niso v celoti zajeti socialna oskrba, različne oblike pomoči, številni izdatki družin ter velik obseg neplačanega dela svojcev. Številka zato ne pokaže celotnega človeškega in družbenega bremena bolezni.
Slovenija ima od leta 2023 Strategijo obvladovanja demence do leta 2030. Med njenimi cilji so zgodnje diagnosticiranje, boljša dostopnost zdravstvene in postdiagnostične obravnave, podpora družinam, zmanjševanje stigme, izobraževanje strokovnjakov ter vzpostavitev nacionalnega centra in registra demence.
Septembrski dogodki po Sloveniji
- Na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra 2026, bo ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani potekal tradicionalni Sprehod za spomin.
- Zvečer bo ljubljansko Tromostovje osvetljeno z modro barvo.
- NIJZ pa 21. in 22. septembra na Zdravniški zbornici Slovenije pripravlja nacionalno konferenco o demenci.
- Po državi deluje več kot 500 demenci prijaznih točk, kjer lahko ljudje dobijo osnovne informacije in usmeritve. Brezplačno svetovanje, izobraževanja in podporo nudi Spominčica – Alzheimer Slovenija na telefonski številki 01 256 51 11, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro.
Če se oseba z demenco izgubi, je treba pogrešanje takoj prijaviti policiji na številko 113. Pri iskanju je pomembna vsaka minuta.
Spregovorimo pravočasno
Največji premik se začne s preprostim vprašanjem: »Opazil sem, da imaš težave. Kako ti lahko pomagam?« O demenci moramo govoriti brez sramu, pokroviteljstva in obsojanja. Diagnoza človeku ne odvzame njegove osebnosti, potreb in pravice do odločanja. S pravočasno obravnavo, prilagoditvami ter podporo bližnjih in skupnosti je mogoče tudi z demenco živeti dejavno, varno in dostojanstveno.
Urednica portala MojPrihranek.si