Ko se dnevi skrajšajo in se približujejo hladne noči, na rastlinah pogosto ostane še veliko zelenih paradižnikov. Ni jih treba takoj zavreči. Dovolj razviti in zdravi plodovi lahko dozorijo v stanovanju, druge pa lahko spremenimo v omako, čatni ali hitro vloženo prilogo. Pomembno je le, da jih pravočasno poberemo in dobro pregledamo.
Jeseni paradižnik zaradi nižjih temperatur in pomanjkanja sonca zori vse počasneje. Če vremenska napoved kaže možnost slane, ne čakajte predolgo. Paradižnik je občutljiv za mraz, poškodovani plodovi pa se v notranjosti hitreje zmehčajo in začnejo gniti.
Kdaj je čas, da poberemo zelene paradižnike?
Če so dnevi še razmeroma topli in ni nevarnosti slane, lahko plodove pustite na rastlini. Odstranite lahko nekaj listov, ki zastirajo paradižnike, vendar rastline ne ogolite povsem.
Vse zelene paradižnike poberite, ko:
- je napovedana prva slana,
- nočne temperature vztrajno padajo,
- rastlina zaradi bolezni ali mraza propada,
- plodovi več dni ne kažejo znakov nadaljnjega zorenja.
Ob napovedani močni ohladitvi jih poberite še pred hladno nočjo. Plodovi, ki jih poškoduje slana, so za shranjevanje in dozorevanje precej manj primerni.
Kateri zeleni paradižniki lahko dozorijo v stanovanju?
Največ možnosti za dozorevanje imajo paradižniki, ki so že dosegli skoraj končno velikost. Izberite plodove, ki so čvrsti in težki glede na svojo velikost, gladki in brez poškodb. Dobro je, če so svetleče zelene ali rahlo zelenkasto bele barve, veliki vsaj približno tri četrtine pričakovane velikosti, hkrati pa brez znakov bolezni, plesni in gnitja.
Majhni, zelo temno zeleni in povsem trdi paradižniki praviloma še niso dovolj razviti. Tudi če jih več tednov hranite v stanovanju, morda ne bodo nikoli pravilno dozoreli.
Kot svetujejo strokovnjaki univerze v Iowi, je priporočljivo, da za dozorevanje shranimo samo čvrste, dovolj razvite in nepoškodovane plodove.
Katere paradižnike je bolje zavreči?
Pred shranjevanjem vsak plod dobro preglejte. En sam gnijoč paradižnik lahko hitro pokvari tudi tiste, ki se ga dotikajo.
Zavrzite paradižnike, ki:
- so plesnivi ali imajo neprijeten vonj,
- so mehki, vodeni ali iz njih izteka tekočina,
- imajo globoke razpoke, skozi katere se vidi meso,
- so močno obtolčeni ali poškodovani od žuželk,
- imajo večje črne, rjave ali vdrte lise,
- kažejo očitne znake gnitja ali bolezni,
- jih je že poškodovala slana.
Manjša površinska nepravilnost še ne pomeni nujno, da je ves plod neuporaben. Takšnega paradižnika pa ne shranjujte za večtedensko dozorevanje. Če je notranjost zdrava, ga obrežite in še isti dan toplotno obdelajte.
Bolezensko prizadetih plodov in rastlinskih delov ne odlagajte na domači kompost, če ta ne dosega dovolj visokih temperatur za uničenje povzročiteljev bolezni.
Kako zelene paradižnike pripravimo na dozorevanje?
S plodov odstranite peclje, saj lahko med shranjevanjem poškodujejo sosednje paradižnike. Odstranite zemljo in drugo umazanijo. Če jih operete pod tekočo vodo, jih nato povsem osušite. Razporedite jih po velikosti in stopnji zrelosti. Paradižnike, ki že dobivajo rumenkast, oranžen ali rožnat odtenek, shranite ločeno, saj bodo dozoreli prej.
Način 1: dozorevanje v kartonski škatli
To je najpreprostejši način za večjo količino paradižnikov.
- Dno plitve kartonske škatle prekrijte s časopisnim ali drugim čistim papirjem.
- Paradižnike razporedite v eni plasti. Če je prostora malo, lahko naredite največ dve plasti, med kateri položite papir. Plodovi naj se po možnosti ne dotikajo.
- Škatlo rahlo pokrijte, vendar je ne zaprite nepredušno.
- Postavite jo v suh prostor s temperaturo približno od 18 do 21 stopinj Celzija.
- Paradižnike preglejte vsaka dva ali tri dni.
Odstranite vse zrele plodove in takoj zavrzite tiste, ki so se začeli mehčati, plesneti ali gniti.
Pri temperaturi med približno 18 in 21 stopinjami lahko dovolj razviti zeleni paradižniki dozorijo v približno dveh tednih, navajajo strokovnjaki univerze v Coloradu. V hladnejšem prostoru bo postopek trajal dlje. Temperature pod približno 10 stopinj lahko poslabšajo okus in kakovost plodov.
Način 2: papirnata vrečka za manjšo količino
Nekaj paradižnikov lahko položite v papirnato vrečko. Dodajte zrelo jabolko, banano ali že zrel paradižnik. Zrelo sadje sprošča etilen, plin, ki pospešuje zorenje. Vrečko rahlo zaprite in jo hranite pri sobni temperaturi. Vsak dan ali dva preverite njeno vsebino. Če se v njej nabira vlaga, jo odprite in paradižnike osušite.
Ne uporabljajte tesno zaprte plastične vrečke, saj se v njej lažje nabere kondenz, ki pospešuje razvoj plesni.
Način 3: vsak plod zavijte v papir
Če želite, da paradižniki zorijo počasneje in se med seboj ne dotikajo, vsakega posebej zavijte v časopisni ali navaden papir.
Zavite plodove položite v škatlo in jih redno pregledujte. Ta način zahteva nekoliko več dela, vendar lažje preprečite, da bi se gnitje z enega ploda preneslo na druge.
Kam jih postaviti?
Paradižnik za zorenje ne potrebuje neposredne sončne svetlobe. Pomembnejša je primerna temperatura. Na močno osončeni okenski polici se lahko plodovi preveč segrejejo, nagubajo ali neenakomerno zmehčajo. Boljša izbira je polica, miza ali omara v suhem prostoru s stabilno sobno temperaturo. Zrele paradižnike sproti odstranite in porabite. Če jih ne boste uporabili takoj, jih lahko za kratek čas shranite v hladilniku.
Kaj narediti s paradižniki, ki verjetno ne bodo dozoreli?
Zdrave in nepoškodovane zelene paradižnike lahko uporabite tudi v kuhinji. Njihov okus je čvrstejši, bolj kiselkast in manj sladek od okusa zrelih paradižnikov. Nezreli paradižniki vsebujejo več naravnih obrambnih snovi, med njimi tomatin. Zato jih ne uživajte v velikih količinah surove. Če so izrazito grenki, jih raje ne uporabite. Najprimernejši so kot manjši, toplotno obdelan ali vložen del obroka.
1. Ocvrti oziroma popečeni zeleni paradižniki
Paradižnike narežite na približno centimeter debele rezine in jih rahlo posolite. Po desetih minutah jih osušite s papirnato brisačo.
Rezine povaljajte v moki, nato v stepenem jajcu in nazadnje v drobtinah ali koruznem zdrobu. Na malo olja jih pecite nekaj minut na vsaki strani, da postanejo zlato rjave.
Ponudite jih kot prilogo, toplo predjed ali dodatek k sendviču.
2. Preprost čatni iz zelenih paradižnikov
Za približno štiri manjše kozarce potrebujete:
- 1 kilogram zelenih paradižnikov,
- 2 čebuli,
- 2 jabolki,
- 200 gramov sladkorja,
- 250 mililitrov kisa,
- žličko soli,
- po želji ingver, česen, cimet ali čili.
Paradižnike, čebulo in jabolka narežite. Vse sestavine dajte v lonec in na nizki temperaturi kuhajte od 45 do 60 minut, da se zmes zgosti. Med kuhanjem večkrat premešajte.
Čatni ohladite in ga hranite v hladilniku ter porabite v približno enem do dveh tednih. Lahko ga tudi zamrznete v manjših posodicah. Odlično se poda k siru, pečenemu mesu, rižu ali zelenjavnim jedem.
3. Hitro vloženi zeleni paradižniki za hladilnik
Potrebujete:
- 500 gramov čvrstih zelenih paradižnikov,
- 250 mililitrov vode,
- 250 mililitrov kisa,
- žlico soli,
- česen, poper v zrnu, lovor ali koper.
Paradižnike narežite na rezine ali krhlje in jih položite v čist kozarec. Vodo, kis in sol zavrite ter z vročo tekočino prelijte paradižnike. Kozarec ohladite, zaprite in postavite v hladilnik.
To so hitri hladilniški vloženi paradižniki, ne ozimnica za shranjevanje pri sobni temperaturi. Hranite jih v hladilniku in porabite v približno dveh tednih.
Za pripravo trajne ozimnice vedno uporabite preverjen recept z natančno določenim razmerjem kisa, vode in zelenjave ter predpisanim postopkom pasterizacije.
4. Pečena omaka iz zelenih paradižnikov
Zelene paradižnike narežite in jih skupaj s čebulo, česnom ter papriko položite na pekač. Dodajte malo olja, soli in zelišč ter pecite, dokler se zelenjava ne zmehča in rahlo zapeče.
Pečeno zelenjavo zmeljite v omako. Ker bo bolj kisla kot klasična paradižnikova omaka, ji lahko dodate pečeno jabolko, korenje ali ščepec sladkorja. Uporabite jo za testenine, riž, enolončnice ali kot osnovo za salso.
Najpomembnejše pravilo: redno jih pregledujte
Pri dozorevanju zelenih paradižnikov je največja napaka ta, da škatlo pospravimo in nanjo pozabimo. Plodove preglejte najmanj dvakrat na teden, še bolje pa vsaka dva ali tri dni.
Zrele sproti odstranite, mehke ali plesnive pa takoj zavrzite. Tako boste ohranili večino pridelka in domače paradižnike uživali še dolgo po koncu vrtne sezone.
UI
Urednica portala MojPrihranek.si