Danes, 18. novembra, obeležujemo svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ta dan se sicer obeležuje vsako tretjo sredo v novembru. Pri KOPB gre za resno in napredujočo bolezen pljuč, ki se pogosto razvija neopazno. Mnogi prve znake, kot so zadihanost, dolgotrajen kašelj in slabša telesna zmogljivost, pripisujejo staranju ali slabi kondiciji. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko zgodnje odkrivanje bistveno izboljša kakovost življenja bolnikov.
Letošnji svetovni dan KOPB poteka pod geslom “Zgodnje odkrivanje in zdravljenje za boljše življenje”. Mednarodna pobuda GOLD (Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease) opozarja, da številni bolniki diagnozo prejmejo šele takrat, ko je bolezen že napredovala.
Po cenah, ki jih navaja Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije za svet24.si, naj bi bilo v Sloveniji okoli 80.000 ljudi s KOPB, pri čemer številni za svojo bolezen še ne vedo. Kot še navajajo, ocenjujejo, da je samo v Šaleški dolini med 1.800 in 3.600, srednja ocena pa je približno 2.700 obolelih.
Kateri znaki lahko opozarjajo na KOPB?
KOPB je kronična bolezen, pri kateri je pretok zraka skozi dihalne poti trajno oviran, zaradi česar bolniki vse težje dihajo.
Med najpogostejšimi znaki so:
- dolgotrajen kašelj, pogosto z izkašljevanjem,
- zadihanost pri hoji, vzpenjanju po stopnicah ali drugih vsakodnevnih opravilih,
- piskanje v prsih,
- občutek težkega dihanja,
- postopno zmanjševanje telesne zmogljivosti.
Bolezen se običajno razvija počasi, zato lahko človek težave dolgo spregleduje. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, vendar se KOPB pojavlja tudi pri nekadilcih. K njenemu nastanku lahko prispevajo tudi dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, prahu in škodljivim snovem.
Zadihanost ni nujno posledica staranja
Na Kliniki Golnik ob letošnjem svetovnem dnevu KOPB posebej opozarjajo na pomen zgodnjega odkrivanja.
“Zadihanosti in slabše telesne zmogljivosti ne smemo sprejeti kot neizogibnega dela staranja,” poudarja specialistka pnevmologije mag. Irena Šarc, vodja Oddelka za neinvazivno ventilacijo Klinike Golnik.
Če opažate dolgotrajen kašelj, izkašljevanje ali vse večjo zadihanost ob običajnih opravilih, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Ta lahko presodi, ali potrebujete spirometrijo – preprosto, nebolečo preiskavo, s katero izmerijo delovanje pljuč in ki je ključna za potrditev KOPB.
Tudi s KOPB je mogoče živeti kakovostno
Čeprav bolezni ni mogoče povsem pozdraviti, lahko ustrezno zdravljenje pomembno zmanjša težave in tveganje za poslabšanja.
Poleg zdravil so pomembni opustitev kajenja, redna telesna dejavnost, pljučna rehabilitacija in zaščita pred okužbami dihal. Bolnikom se priporočajo tudi ustrezna cepljenja po posvetu z zdravnikom.
V Sloveniji za ozaveščanje in podporo bolnikom skrbi tudi Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki organizira predavanja, delavnice in dihalno vadbo. Ob letošnjem svetovnem dnevu KOPB pripravljajo več dejavnosti po državi.
Med drugim bo v petek, 20. novembra, ob 17. uri v Mestni knjižnici Velenje predavanje pulmologinje dr. Mihaele Zidarn s Klinike Golnik o kašlju, prehladih, astmi in težavah z dihali. Predavanje je namenjeno širši javnosti. Več informacij o društvu in njegovih dejavnostih je na voljo na spletni strani. Predavanje je namenjeno širši javnosti, ne le članom društva.
Sporočilo letošnjega svetovnega dne KOPB je jasno: vztrajnega kašlja in zadihanosti ne gre prezreti. Prej ko bolezen odkrijemo, več lahko storimo za ohranjanje pljučne funkcije in kakovosti življenja.
Urednica portala MojPrihranek.si

