Samo 10 sekund. Pa jih vsak peti ni zmogel.
Deset sekund. Toliko časa potrebujete, da naredite nekaj požirkov kave, odgovorite na sporočilo ali pozabite, zakaj ste sploh prišli v kuhinjo. Deset sekund ni nič posebnega. Dokler vas nekdo ne izzove, da jih preživite stoje na eni nogi.
Prav takšno nalogo so raziskovalci postavili več kot 1.700 ljudem, starejšim od 50 let. Približno vsak peti je ni zmogel.
In ne, ni šlo za tekmovanje v tem, kdo je bolj podoben flamingu. Čeprav bi marsikdo med preizkusom verjetno z veseljem razprl še krila.
Deset sekund je razkrilo nekaj nepričakovanega
Leta 2022 so raziskovalci v ugledni znanstveni reviji British Journal of Sports Medicine objavili raziskavo, v kateri je sodelovalo 1.702 ljudi, starih od 51 do 75 let. Njihova naloga je bila na videz preprosta: deset sekund ohraniti ravnotežje na eni nogi.
In zanimivo (ter obenem pretresljivo): približno 20 odstotkov udeležencev preizkusa ni opravilo.
Deset sekund na eni nogi torej ni vedeževanje o prihodnosti. Je pa zanimiv opomnik, da o naši telesni pripravljenosti ne govorita samo kondicija in mišična moč.
Kdaj ste nazadnje obuli nogavice stoje?
Ne spomnite se? Nič nenavadnega. Takšne malenkosti počnemo povsem samodejno. Dokler nekega dne ne ugotovimo, da se je med obuvanjem precej udobneje usesti na rob postelje. Ali pa se za vsak primer prijeti za omaro. In če vas kdo vpraša, zakaj sedite, je odgovor seveda jasen: »Ker se mi nikamor ne mudi.«
Morda gre res samo za udobje. Lahko pa je to tudi eden od drobnih znakov, da naše ravnotežje ni več takšno, kot je bilo nekoč.
Za stabilno stojo morajo namreč usklajeno sodelovati mišice, živčni sistem, vid in notranje uho. Z leti se lahko mišična moč zmanjšuje, odzivi postajajo počasnejši, občutek za položaj telesa pa manj natančen. In čeprav še vedno brez težav prehodimo nekaj kilometrov, nas lahko ena sama dvignjena noga precej hitro spravi iz ravnotežja.
Najbolj zanimivo? Sprememb pogosto sploh ne opazimo. Preprosto se jim prilagodimo. Podobno kot drobnemu tisku na embalaži, ki ga nekega dne začnemo brati z nekoliko bolj iztegnjeno roko.
Si upate poskusiti?
Najprej pomembno opozorilo: če imate vrtoglavico, težave z ravnotežjem ali ste že doživeli padec, preizkusa ne izvajajte sami. Radovednost ni vredna poškodbe.
Sicer pa se postavite ob stabilen kuhinjski pult, ki se ga lahko po potrebi takoj primete. V raziskavi so udeleženci eno stopalo položili na zadnjo stran spodnjega dela stojne noge, roke pa so imeli sproščene ob telesu. Če lahko varno stojite brez opore, poskusite položaj zadržati deset sekund.
V raziskavi so imeli udeleženci na voljo do tri poskuse na vsaki nogi. Domačega preizkusa seveda ne gre enačiti s strokovno izvedenim testiranjem, zato rezultata ne jemljite kot zdravstvene diagnoze.
Vam je uspelo? Odlično. Ni šlo? Tudi to še ne pomeni, da je z vašim zdravjem kaj narobe. Na ravnotežje lahko vplivajo utrujenost, zdravila, poškodbe in številni drugi dejavniki. Če pa opažate, da se vam ravnotežje postopoma slabša, je smiselno poiskati strokovni nasvet.
In še nekaj: če boste pri štetju sekund nekoliko goljufali, boste morda prepričali sebe, svojega ravnotežja pa zagotovo ne.
View this post on Instagram
Ravnotežje ima eno veliko prednost pred gubami
Lahko ga treniramo. In za to ne potrebujemo niti športne dvorane niti dragih pripomočkov. Hoja po ravni črti, dvigovanje na prste, vaje za krepitev nog in nadzorovana stoja na eni nogi ob stabilni opori so lahko dober začetek. Pomembna je redna vadba, koristne pa so tudi dejavnosti, ki zahtevajo koordinacijo in nadzor gibanja, denimo ples. In če ob najljubši pesmi občasno zaplešete kar v dnevni sobi, toliko bolje. Le pazite, da se vaš plesni nastop ne konča z nepričakovanim pristankom na kavču.
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja pomen redne telesne dejavnosti, ki vključuje vaje za moč in ravnotežje. Te so še posebej pomembne pri preprečevanju padcev in ohranjanju samostojnosti v poznejših letih.
In prav samostojnost je tista, zaradi katere je vredno skrbeti za ravnotežje. Da lahko brez strahu stopimo na stopnico, se sprehodimo po neravnem terenu, se igramo z vnuki ali preprosto brez pomoči opravimo stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne.
Morda zato desetsekundni preizkus ni toliko vprašanje, koliko časa lahko stojimo na eni nogi. Veliko pomembnejše je, kaj lahko danes naredimo, da bomo tudi čez deset ali dvajset let trdno stali na obeh.
In če vam medtem uspe še obuti nogavice brez opiranja na omaro? Toliko bolje. Če pa sta nogavici celo enaki, si zaslužite še dodatne točke.