Jesensko obdobje s seboj prinaša krajše dneve in manj sončne svetlobe. Slednje vpliva tudi na manjšo raven D vitamina. Vitamin D pomembno prispeva k vzdrževanju krepkega imunskega sistema, zdravju kosti in zob. Bistvenega pomena je tudi pri pravilnem delovanju mišic, pripomore tudi h kakovostnejšemu spancu.

Človeško telo je med pomladnimi in poletnimi meseci (od začetka aprila do konca septembra), zmožno tvoriti lasten vitamin D, če smo z večjim delom kože neposredno izpostavljeni soncu med 10. in 16. uro v dnevu. Med oktobrom in aprilom je v nekaterih predelih sveta, vključno s Slovenijo, premalo sončne svetlobe in je prešibka, da bi ga telo lahko tvorilo samo.

Katere skupine ljudi so bolj dovzetne za pomanjkanje vitamina D in bi ga morale jemati še več?

Znanstvenik, dr. Anthony Norman, profesor biokemije in biomedicine ob svojem že več kot 50 let trajajočem raziskovanju glede vitamina D trdi: »Narava nam zagotavlja dovolj vitamina D, a le, če živimo po njenih pravilih. Ker temu ni tako, več kot polovici prebivalcev primanjkuje vitamina D.«

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sodeč, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije v mesecih od oktobra do aprila trpi za pomanjkanjem vitamina D.

Glede na splošne smernice so zaradi pomanjkanju vitamina D sicer še posebej izpostavljeni:

• Ljudje s kroničnimi boleznimi (avtoimunske bolezni, osteoporoza, celiakija…)
• Osebe s prekomerno telesno težo (vitamin D je v maščobi topen vitamin, zato ga pri večji telesni teži v telesu ostane manjša količina).
• Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih. (Med njimi tudi ljudje v domovih za starejše po 65. letu, ko telo tvori manj vitamina D in na splošno manj časa preživijo na prostem).
• Kadilci (kajenje znatno zmanjšuje raven vitamina D v telesu).
• Nosečnice ter doječe matere in novorojenčki.

Glavni simptomi, ki kažejo na pomanjkanje vitamina D:

Pomanjkanje vitamina D je v prvi vrsti odvisno od stopnje pomanjkanja pri posamezniku. Na splošno se lahko pojavijo naslednji znaki:

• Utrujenost: vsesplošno pomanjkanje energije in moči kljub zadostnemu počitku.
• Slabša kakovost spanca: ljudje, ki imajo zmanjšano vrednost vitamina D se ponoči pogosteje prebujajo in imajo na splošno bolj nemiren spanec.
• Mišična oslabljenost: okorelost in težko gibanje.
• Prekomerno potenje: eden izmed zgodnjih pokazateljev pokazateljev je tudi prekomerno potenje, še zlasti v glavo.
• Izguba apetita: zmanjšana potreba po hrani.
• Slabše delovanje imunskega sistema (povečana dovzetnost za morebitna prehladna in virusna obolenja). Slednjemu pritrjuje tudi ena izmed raziskav iz leta 2006, kjer je bilo potrjeno, da je sezonsko obolevanje za gripo povezano s pomanjkanjem D vitamina.
• Bolečine v kosteh: pogoste so bolečine v predelih sklepov na nogah in rokah ter bolečine v hrbtenici.
• Izpadanje las in krhkost nohtov: lahko se pojavi prekomerno izpadanje las in krhki, lomljivi nohti.
• Depresivnost ali potrtost: občutki žalosti, ki se kažejo še zlasti v poznih jesenskih in zimskih mesecih.

V kolikor se soočate z katerimi od naštetih simptomov, je priporočljivo opraviti test in preveriti raven vitamina D v telesu.

Vitamin D v prehrani in prehranskih dopolnilih

Predvsem zaradi sodobnega načina življenja in tudi zaradi geografskega območja sami ne moremo vse leto tvoriti dovolj vitamina D, zato ga je potrebno pridobiti tudi drugače.

Nekaj D vitamina je mogoče dobiti iz hrane.

Med najboljše vire vitamina D v naravi spadajo ribe. V večji vrednosti se D vitamin nahaja v:

• mastnih ribah (losos, tuna, sardine ter tudi postrv in skuša),
• jajcih (zlasti jajčnih beljakih),
• gobah,
• govejih in ribjih jetrih,
• ribjem olju ter švicarskem siru.

Primerno ga je dodajati tudi s kakovostnimi prehranskimi dopolnili vitamina D3, ki se čim boljše absorbirajo.

Mateja Sekavčnik

Novinar