V mesecu novembru si številni puščajo rasti brke v podporo svetovnemu gibanju Movember. Toda v središču pozornosti naj ne bodo le brki, temveč predvsem to, kar ti simbolizirajo: sporočilo, naj moški ne odlaša z obiskom zdravnika in pravočasno poskrbi za svoje zdravje. Akcija je namreč namenjena ozaveščanju o zdravju moških, predvsem o raku prostate, raku mod in duševnem zdravju moških. Ob tem ne gre pozabiti niti na druge pogoste rakave bolezni, ki prizadenejo moške. Katere simptome je treba vzeti resno?
Namen Movembra je spodbujanje pogovorov o zdravju moških, pravočasnem odkrivanju bolezni in pomenu preventive. Čeprav je pozornost pogosto usmerjena predvsem v raka mod in prostate, je sporočilo kampanje širše: moški bi morali več pozornosti namenjati tako telesnemu kot duševnemu zdravju. Rakave bolezni predstavljajo veliko breme tudi v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2023 za rakom na novo zbolelo 19.111 prebivalcev, zaradi raka pa jih je umrlo 6.691.
Ste vedeli?
- V Sloveniji vsak dan za rakom zboli povprečno 45 ljudi, 16 pa jih zaradi bolezni tudi umre. Glavni razlog za naraščanje števila raka je staranje prebivalstva.
- Več kot 30 % vseh rakov bi bilo mogoče preprečiti, saj so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, pitjem alkohola, neustrezno prehrano, premalo telesne dejavnosti in prekomerno izpostavljenostjo soncu.
- Na preživetje bolnikov z rakom najbolj vplivata starost bolnika in stadij ob diagnozi, zato je še kako pomembno, da smo pozorni na simptome in pravočasno obiščemo zdravnika.
Kateri raki najpogosteje prizadenejo slovenske moške?
Med najpogostejšimi rakavimi obolenji pri moških v Sloveniji so rak prostate, nemelanomski kožni rak, pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Med pomembnejšimi je tudi kožni melanom.
Rak prostate je najpogostejši moški rak, če izvzamemo nemelanomske kožne rake. V Sloveniji za njim zboli približno 2.000 moških na leto. Rak mod je precej redkejši, vendar je posebej pomemben pri mlajših moških, saj je najpogostejša rakava bolezen mladih odraslih moških med 20. in 40. letom. Pomembno je, da moški ne odlašajo z obiskom zdravnika, kadar opazijo nenavadne spremembe. Rakave bolezni se namreč v zgodnjih fazah pogosto razvijajo brez izrazitih simptomov.
Rak prostate: bolezen, ki lahko dolgo ne povzroča težav
Rak prostate je predvsem bolezen starejših moških, tveganje pa se povečuje s starostjo. Pomembno vlogo imata tudi družinska obremenjenost in dedna nagnjenost.
V začetnih fazah pogosto ne povzroča nobenih težav. Pozneje se lahko pojavijo pogostejše uriniranje, zlasti ponoči, šibek ali prekinjajoč curek urina, težave pri začetku uriniranja, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja ali kri v urinu oziroma semenski tekočini. Pri napredovali bolezni se lahko pojavijo tudi bolečine v kosteh, predvsem v hrbtenici ali medenici.
Težave z uriniranjem sicer še ne pomenijo nujno raka prostate, saj jih pogosto povzroča benigno povečanje prostate. Kljub temu novih ali vztrajnih težav ne gre zanemariti.
Pri zgodnjem odkrivanju se uporablja tudi krvna preiskava PSA, vendar povišana vrednost sama po sebi še ne pomeni raka. Moški, predvsem po 50. letu oziroma prej ob družinski obremenjenosti, naj se z zdravnikom pogovorijo o individualnem tveganju ter prednostih in slabostih testiranja.
Rak mod: pozorni naj bodo predvsem mlajši moški
Čeprav rak mod spada med redkejše oblike raka, je med mladimi odraslimi moškimi ena najpomembnejših rakavih bolezni. Najznačilnejši opozorilni znak je neboleča zatrdlina v modu. Pojavijo se lahko tudi povečanje ali sprememba velikosti moda, občutek teže v mošnji, nelagodje ter topa bolečina v spodnjem delu trebuha ali dimljah.
Ker zatrdlina pogosto ne boli, jo lahko moški sprva prezrejo. Zato je pomembno, da poznajo običajno obliko in velikost svojih mod ter so pozorni na morebitne spremembe.
Pomembno je samopregledovanje. Modi si lahko moški nežno otipajo po topli prhi, ko je koža mošnje sproščena. Vsaka na novo nastala zatrdlina ali druga nenavadna sprememba je razlog za pregled pri zdravniku.
Pljučni rak: dolgotrajnega kašlja ne pripisujte vedno prehladu
Pljučni rak je eden najpogostejših rakov pri moških in pomemben vzrok smrti zaradi rakavih bolezni. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, čeprav lahko zbolijo tudi nekadilci.
Bolezen lahko dolgo poteka brez izrazitih simptomov. Med opozorilnimi znaki so dolgotrajen kašelj, sprememba običajnega kadilskega kašlja, izkašljevanje krvi, ponavljajoče se okužbe dihal, zasoplost, bolečine v prsih in nepojasnjeno hujšanje.
Pozornost zahtevata tudi dolgotrajna hripavost in nenavadna utrujenost. Predvsem kadilci in nekdanji kadilci takšnih težav ne bi smeli samodejno pripisovati posledicam kajenja.
Rak debelega črevesa in danke: pozor na spremembe pri odvajanju
Med pogostejšimi raki slovenskih moških je tudi rak debelega črevesa in danke. Ta se lahko razvija več let, pogosto iz predrakavih sprememb oziroma polipov.
Na bolezen lahko opozarjajo kri v blatu, dolgotrajnejše spremembe pri odvajanju, izmenjavanje driske in zaprtja, občutek nepopolnega izpraznjenja črevesa, bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje in slabokrvnost.
Krvavitev iz zadnjika ni vedno znak raka, saj jo lahko povzročajo tudi hemoroidi, vendar je brez pregleda ni mogoče zanesljivo pripisati nenevarnemu vzroku.
V Sloveniji ima pomembno vlogo Program Svit, v katerega so vsaki dve leti vabljeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti. Program omogoča odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, še preden se pojavijo simptomi. Zato ob vabilu ne odlašajte in naredite nekaj zase.
Kožni rak: pozorni bodite na spreminjajoča se znamenja
Med najpogostejšimi rakavimi obolenji pri slovenskih moških je tudi kožni rak. Posebno nevaren je melanom, ki se lahko razširi na druge dele telesa. Opozorilni znaki so novo nastala pigmentna znamenja, spremembe njihove velikosti, oblike ali barve, neenakomerni robovi, krvavitve ter rane, ki se ne zacelijo.
Pomemben dejavnik tveganja je čezmerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, zato je poleg opazovanja kože pomembna tudi zaščita pred soncem.
Duševno zdravje moških: stiske, o katerih se pogosto premalo govori
Movember ni namenjen zgolj ozaveščanju o rakavih boleznih. Eden njegovih ključnih poudarkov je tudi duševno zdravje moških in preprečevanje samomora.
V Sloveniji je to še posebej pomembna tema. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2025 zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk. Moški so tako predstavljali več kot tri četrtine vseh umrlih zaradi samomora.
Duševne težave se ne kažejo vedno kot žalost. Pri nekaterih moških se lahko pojavijo predvsem kot
- razdražljivost,
- jeza,
- umikanje iz družbe,
- povečano uživanje alkohola,
- nespečnost,
- izguba zanimanja za dejavnosti ali
- občutek brezupa.
Pomembno je, da duševne stiske ne razumemo kot osebne šibkosti. Pogovor z bližnjimi, osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje je lahko prvi korak do pomoči.
V Sloveniji je na voljo brezplačna telefonska pomoč Samarijan in Sopotnik na številki 116 123, ki deluje 24 ur na dan. Ob neposredni nevarnosti za življenje je treba poklicati 112.
Katerih simptomov moški ne bi smeli prezreti?
Čeprav posamezen simptom še ne pomeni resne bolezni, je treba biti pozoren predvsem na nenavadne, ponavljajoče se ali vztrajajoče spremembe.
Med opozorilnimi znaki so:
- zatrdlina ali sprememba velikosti moda,
- kri v urinu, blatu ali izkašljani sluzi,
- dolgotrajen kašelj oziroma nepojasnjena hripavost,
- nove ali vztrajne težave z uriniranjem,
- nepojasnjeno hujšanje in dolgotrajna utrujenost,
- spremembe pri odvajanju blata,
- spreminjajoča se kožna znamenja ali rane, ki se ne zacelijo,
- dolgotrajna potrtost, izguba zanimanja za življenje ali izrazite spremembe vedenja.
Odsotnost teh znakov še ne pomeni, da je posameznik zagotovo zdrav. Nekatere bolezni se namreč lahko dolgo razvijajo brez očitnih simptomov. Predvsem si vzemite v dnevu čas zase. Vi najbolje poznate svoje telo, svoje počutje. Ob zaznanih spremembah pa naj vam ne bo nerodno poiskati pomoči. To je vaša odgovornost.
Skrb za zdravje naj ne traja le novembra
Ob Movembru strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen zdravih življenjskih navad. Med ključne ukrepe sodijo opustitev kajenja, omejevanje oziroma izogibanje alkoholu, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, vzdrževanje zdrave telesne teže in zaščita pred soncem. Prav tako so pomembni odzivanje na vabila v presejalne programe, pravočasen obisk zdravnika in skrb za duševno zdravje. Sporočilo Movembra tako ostaja preprosto: skrb za zdravje ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do sebe in svojih bližnjih.
Brki bodo konec novembra morda izginili, pozornost do telesnega in duševnega zdravja pa bi morala ostati vse leto.
Urednica portala MojPrihranek.si