
Novembrska jutra in večeri so vse hladnejši, zato je ogrevanje v številnih domovih že del vsakdana. Toda na koliko stopinj je smiselno nastaviti termostat? Previsoke temperature povečujejo stroške ogrevanja, prenizke pa lahko negativno vplivajo na zdravje in počutje, še posebej pri starejših. Pomembno je tudi vedeti, da vseh prostorov ni treba ogrevati enako.
Ko se zunanje temperature znižajo, si doma želimo predvsem prijetne toplote. Nekateri dnevno sobo ogrevajo na 24 ali celo 25 stopinj Celzija, drugi zaradi varčevanja vztrajajo pri precej nižjih temperaturah. A nobena skrajnost ni najboljša rešitev.
Primerna temperatura je odvisna od tega, kako uporabljamo posamezen prostor, koliko časa v njem preživimo in kakšne so naše zdravstvene potrebe.
Kakšna naj bo temperatura v dnevni sobi, spalnici in kopalnici?
Po priporočilih proizvajalca ogrevalnih sistemov Vaillant je za večino ljudi primerna temperatura v dnevni sobi med 20 in 22 stopinjami Celzija. V spalnici je lahko nekoliko hladneje, kopalnica pa naj bo toplejša.
- Dnevna soba: 20-22 °C
- Spalnica: 16–18 °C za zdrave odrasle; starejšim lahko ustreza 18–21 °C
- Kuhinja: 18–19 °C
- Kopalnica: 21–24 °C
- Delovna soba: Približno 21 °C
To so orientacijske vrednosti, ne stroga pravila. Predvsem starejši in ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami lahko potrebujejo nekoliko višjo temperaturo.

Zakaj je v spalnici priporočljivo nekoliko hladneje?
Med spanjem se telesna temperatura naravno znižuje, zato večini zdravih odraslih ustreza nekoliko hladnejša spalnica. Pogosto se priporoča temperatura med 16 in 18 stopinjami Celzija.
Vendar to priporočilo ni primerno za vsakogar. Starejši, slabše gibljivi in kronični bolniki naj bodo previdni, da spalnica ni prehladna. Zanje je lahko primernejša temperatura okoli 18 do 21 stopinj Celzija, odvisno od počutja in zdravstvenega stanja.
Če se ponoči zbujate zaradi mraza, imate hladne roke ali stopala oziroma se zjutraj težko ogrejete, je smiselno preveriti temperaturo v prostoru.
Starejši naj bodo pri varčevanju z ogrevanjem še posebej previdni
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot splošno priporočilo za zdravje v hladnem obdobju navaja najmanj 18 stopinj Celzija v bivalnih prostorih. Za starejše, otroke in ljudi s kroničnimi boleznimi pa je lahko potrebna višja temperatura.
Dolgotrajno bivanje v prehladnih prostorih lahko predstavlja dodatno obremenitev za telo. Ob mrazu se krvne žile zožijo, kar lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka in dodatno obremeni srčno-žilni sistem. To je posebej pomembno za ljudi s povišanim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi ali slabšo prekrvitvijo.
Če večino dneva preživite doma, ni priporočljivo pretirano zniževati temperature zgolj zaradi nižjega računa za ogrevanje. Pomembneje je poiskati ravnovesje med prihrankom, udobjem in zdravjem.
Kako novembra prihraniti pri ogrevanju, ne da bi vas zeblo?
Za manjšo porabo energije ni nujno, da je stanovanje hladno. Pogosto lahko nekaj dosežemo že s preprostimi spremembami navad.
-
Ne pregrevajte prostorov. Če imate v dnevni sobi 24 stopinj, poskusite temperaturo postopoma znižati na 22 stopinj in preverite, ali vam še vedno ustreza.
-
Ponoči spustite rolete ali zagrnite zavese. Tako lahko zmanjšate izgubljanje toplote skozi okna. Pazite le, da zavese ne prekrivajo radiatorjev.
-
Radiatorjev ne zakrivajte s pohištvom ali zavesami. Topel zrak mora imeti prostor za kroženje.
-
Prezračujte kratko in intenzivno. Namesto dolgotrajno priprtih oken jih za nekaj minut odprite na stežaj. Tako zamenjate zrak, ne da bi po nepotrebnem močno ohladili stene in pohištvo.
-
Uporabljajte termostat. Temperaturo prilagodite delu dneva in dejanski uporabi prostorov. Pri starejših in slabše gibljivih osebah naj nočno znižanje ne povzroči neprijetnega mraza.
Prihranek je odvisen tudi od izolacije stavbe, vrste ogrevanja in zunanjih temperatur.

Pozor tudi na vlago in plesen
Novembra zaradi hladnejšega vremena manj pogosto odpiramo okna, zato se lahko v stanovanju začne nabirati vlaga.
Ta nastaja pri kuhanju, prhanju, sušenju perila in celo dihanju. Če se vlažen zrak sreča s hladnimi površinami, lahko nastane kondenz, ki ustvarja ugodne pogoje za razvoj plesni.
Zato je poleg ustreznega ogrevanja pomembno tudi redno prezračevanje. Še posebej bodite pozorni na vogale zunanjih sten, okolico oken in prostore za večjimi kosi pohištva.
Če se na oknih pogosto nabira voda ali opazite temne madeže na stenah, preverite vlažnost zraka in način prezračevanja.
Ni pomembna samo številka na termostatu
Dva človeka se lahko pri enaki temperaturi počutita povsem različno. Na občutek toplote vplivajo tudi vlažnost zraka, prepih, temperatura sten, oblačila in telesna dejavnost.
Starejši, ki veliko časa presedijo, lahko občutijo mraz hitreje kot nekdo, ki se ves čas giblje.
Zato je priporočljivo imeti v prostoru preprost sobni termometer, še bolje takšnega, ki meri tudi vlažnost zraka. Tako boste lažje ugotovili, ali je prostor dejansko prehladen ali gre predvsem za občutek zaradi hladnih tal oziroma prepiha.
Najpomembnejše pravilo za november in prihajajoče zimske mesece je preprosto: stanovanja ne pregrevajte, vendar pri varčevanju nikoli ne pozabite na zdravje. V dnevni sobi je za večino ljudi primernih okoli 20 do 22 stopinj Celzija, v spalnici pa temperaturo prilagodite predvsem svojim potrebam in počutju.
Urednica portala MojPrihranek.si

