Nekoč vas ne bo. Za vami bodo ostali ljudje, ki vas imajo radi – in stvari, za katere ste danes morda edini, ki poznate odgovor.
Kje so dokumenti? Kje imate pomembne pogodbe? Kaj naj naredijo z vašimi stvarmi? Kje so fotografije? Kakšen naj bo vaš zadnji sloves?
O tem se neradi pogovarjamo. Dokler smo zdravi in je vse v redu, se zdi, da bo za takšne stvari še dovolj časa. Prav zato je morda zdaj najboljši trenutek, da uredimo nekaj stvari, ki lahko našim bližnjim nekoč prihranijo veliko vprašanj in težkih odločitev.
Ne gre za črnogledost. Gre za to, da lahko danes odločamo sami.
Če nekoč ne boste mogli povedati, kaj želite
To je eno težjih vprašanj: kaj če bi zaradi bolezni ali poškodbe prišel trenutek, ko ne bi mogli več sami sodelovati pri odločanju o svojem zdravljenju?
Slovenska zakonodaja pozna pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje, pacient pa lahko pod zakonsko določenimi pogoji določi tudi zdravstvenega pooblaščenca. Več o teh možnostih je mogoče prebrati na portalu GOV.SI med pacientovimi pravicami. Ni treba danes odločiti o vsaki mogoči situaciji. Smiselno pa je vedeti, da možnosti obstajajo – in se o pomembnih željah pogovoriti z ljudmi, ki jim zaupate.
Vi veste, kje je modra mapa. Vaši otroci najbrž ne.
V njej je zavarovalna polica. Pogodba za stanovanje je v drugem predalu. Nekaj pomembnega je v fasciklu, ki ga niste odprli že pet let. Geslo za nekaj, kar vsak mesec plačujete, poznate samo vi.
Nam je sistem lastnega življenja popolnoma logičen. Drugemu človeku ni. Zato ni slaba ideja na enem mestu zbrati pregled najpomembnejših dokumentov, računov, zavarovanj, pogodb in drugih obveznosti. Ni treba ustvariti družinskega arhiva. Pomembno je predvsem nekaj drugega: da vsaj ena oseba ve, kaj obstaja in kje naj začne iskati.
»Saj nimam toliko, da bi potreboval oporoko«
Oporoka ni samo za ljudi z vilo, podjetjem in milijoni na računu. Včasih so veliko bolj občutljive povsem običajne stvari: stanovanje, vikend, nekaj prihrankov, avto, nakit ali predmet, za katerega ima več članov družine čustveno vrednost.
Na slovenski eUpravi so predstavljene različne oblike oporoke. Med drugim je lahko veljavna tudi lastnoročna oporoka, če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše. Pri zahtevnejših premoženjskih ali družinskih razmerjih pa je smiselno poiskati strokovni pravni nasvet. Ne zato, ker svojim otrokom ne zaupate. Morda ravno zato, ker jih imate radi in nočete, da bi se morali nekoč med seboj spraševati: »Kaj pa je mama oziroma oče pravzaprav želel?«
Denar ni samo tisto, kar je na računu
Komitent katere banke ste? Imate še kakšen varčevalni račun? Kredit? Življenjsko zavarovanje? Naložbe? Katere položnice se plačujejo s trajnikom? Katere naročnine se vsak mesec avtomatično podaljšajo? Danes so to banalnosti. Za človeka, ki bi moral nekega dne nenadoma prevzeti vaše zadeve, pa je lahko vse skupaj velika sestavljanka brez slike na škatli.
Ni treba nikomur izročiti PIN-kode svoje kartice. Koristen pa je preprost pregled, ki pove, kje so računi, obveznosti in pomembne pogodbe.
Za vami bo ostal tudi telefon
Naši starši so za seboj puščali albume. Mi bomo poleg njih pustili telefone, računalnike, elektronsko pošto, profile na družbenih omrežjih in oblake z več tisoč fotografijami. Pomislite, koliko vašega družinskega življenja danes obstaja samo digitalno. Prvi koraki vnuka. Zadnja skupna fotografija s starši. Dopusti. Rojstni dnevi. Posnetek nekoga, ki ga morda že danes ni več.
Razmislite, katere vsebine bi želeli ohraniti, katere račune bi bilo treba nekoč zapreti in ali bi vaši bližnji sploh vedeli, kaj vse imate. Ob tem poskrbite za varen način upravljanja dostopov – seznam vseh gesel na listku poleg računalnika zagotovo ni najboljša rešitev. Morda bo čez dvajset let prav fotografija, na katero ste danes skoraj pozabili, za nekoga neprecenljiva.
Tudi o pogrebu je dovoljeno govoriti
Pokop ali upepelitev? Verski obred ali ne? Veliko ljudi ali samo najbližji? Cvetje? Glasba? Imate pesem, ki bi jo želeli slišati še zadnjič – čeprav sami takrat ne boste več tam? Ni treba napisati scenarija svojega pogreba. Toda če vam je nekaj pomembno, povejte.
Ko nekdo umre, morajo njegovi bližnji v zelo kratkem času sprejeti veliko odločitev. Nekatere so povsem praktične, druge zelo čustvene. Včasih je lahko stavek »Vem, da si je to želela« veliko lažji od vprašanja »Kaj misliš, da bi si želela?«
Nekaterih najpomembnejših stvari pa ni v nobenem predalu
Dokumenti se najdejo. Računi se zaprejo. Premoženje se razdeli. Oblačila pospravijo.
Potem ostanejo stvari, za katere ni obrazca. Kdo so ljudje na starih fotografijah? Kako gre tisti recept, ki ga vedno kuhate »po občutku«? Kako sta se spoznala babica in dedek? Kakšen je bil vaš sin kot majhen deček? Zakaj ima družina tisto nenavadno božično tradicijo? Kaj se je zgodilo na fotografiji, ob kateri se vedno nasmehnete?
Napišite imena na zadnjo stran fotografij. Zapišite recept. Povejte zgodbo še enkrat, tudi če otroci zavijajo z očmi, ker so jo slišali že desetkrat.
In povejte tudi stvari, za katere pogosto mislimo, da jih naši bližnji že vedo.
Ponosen sem nate.
Hvala.
Rad te imam.
Za takšne stavke ne potrebujete oporoke, notarja ali posebne mape. In morda je prav to najpomembnejša stvar, ki jo lahko uredite pravočasno. Ne zato, ker pričakujete, da boste kmalu odšli. Ampak zato, ker nihče od nas ne ve, koliko »nekoč« nam je še ostalo.