Vprašanje:
Lep pozdrav!
Imam eno veliko vprašanje. Po 34 letih skupnega življenja je prišlo do totalne krize. Žena, kot pravi, že deset let ne čuti nič, je prazna postrgana, brez enega samega lepega pogleda na svet v preteklosti in v sedanjosti. Vsak dan si riše črne slike iz najinega zakona. Vsak prepir, vsako žaljivko v prepiru, za vsa leta nazaj v vsakem preiru ponovno vrže na plot. In potem, namesto da bi drugi dan bil nov dan, živimo spet v preteklosti. Stara je 50 let stara in je v hudi depresiji. Imam jo rad. Opravičil sem se ji za vsak trenutek, ki ji greni življenje. Tudi meni bi lahko te isti trenutki grenili, vendar jih jaz pozabim. Se ne obremenjujem z slabimi trenutki in nosim samo lepe spomine v jutri. Želim si, da bi jih občutila tudi ona. Vendar ne more iz oklepa. Hoče ločeno življenje. Bila sva na pogovoru z socialno delavko, katera je ugotovila hudo depresijo. Umaknil sem se. Ko ji je povedala, da sem jaz čisto psihično stabilen in z zdravim pogledom na življenje, se je sesulo. Ona je pričakovala potrditev svojih obsesij, da sem jaz kriv za vse njene travme. Ker to ni dobila, me je zasovražila. Rad jo imam in mi ni vseeno, kaj bo z njo jutri ne glede na mene. Rad bi vsaj da greva skupaj k psihiatru, da ugotovi točen vzrok njenih stisk. Ker vztrajno ponavlja, da gre, ne vem kaj narediti. Uspelo mi jo je prepričati, da jemlje antidepresivne tablete (7dni). Bo njen pogled potem bolj svetel? Rekel sem ji, naj se ne prenagli. Počaka, da depresija mine in potem z drugačnim razmišjanjem in pogledom na svet odloči, kako. Svetujte prosim, kaj in kako. Vem, da je za popolno sliko premalo, pa vendar. Najlepša hvala za čimprejšen odgovor.
Lep pozdrav!
Odgovor:
Res je vprašanje, kaj se dogaja z vašo ženo, nič manj pa ni pomembno vprašanje, kaj se je vsa leta dogajalo v vašem zakonu.
Velikokrat se zgodi, da ženske, pa tudi moški, prenašajo zvezo predvsem zaradi otrok. Ko ti odrastejo, si želijo kanček sreče, pa karkoli že to pomeni za posameznika, tudi zase. Nemalokrat se zgodi, da nosijo svoje sanje globoko v sebi, ko pa se ponudi prilika, jih skušajo uresničiti. Mogoče je tako tudi z vašo ženo? Mogoče si pač želi zaživeti po svoje? Vaše upiranje spremembi, ker jo imate radi, pa nakazuje, da vam je bilo dosedanje stanje všeč in ga ne želite spreminjati.
Prav zanimivo bi bilo tudi slišati, kaj za vas pomeni imeti nekoga rad in kako to občuti vaša žena. Mogoče si ne predstavlja ravno obiska pri socialni delavki, ki ugotovi, da je “depresivna” in jemanja antidepresivov pod vašim skrbnim očesom.
Obisk pri psihiatru bi bil verjetno za oba neke vrste streznitev. Predsvem bi žena zvedela, če gre res za depresijo. V kolikor gre za to motnjo, bo psihiater znal predpisati prava zdravila in jo poučil o priporočenem načinu in dolžini jemanja. Najbrž pa ne bo zanemaril niti vajinega skupnega življenja. Tako ni nujno, da bo vaša žena še hotela ostai z vami, ko bo depresija zbledela. Na to morate biti pripravljeni in ji dati, če se bo tako odločila, svobodo. To vam bo lažje storiti, če jo imate resnično radi. Ker bo ona srečna, boste srečni tudi vi.
