Posebna vez med vnuki in starimi starši ne temelji na vzgoji, temveč na času, pozornosti in modrosti
Vnuki pridejo v življenje nekoliko drugače kot otroci. Pridejo tišje, brez urnikov hranjenja, brez neprespanih noči in brez tiste stalne skrbi, ali delate vse prav. Pridejo v čas, ko imate več potrpljenja, več miru in, kar je morda najpomembneje, več časa za poslušanje, za opazovanje, za zgodbe, ki se ne končajo na hitro, ker nekam hitite. In tudi več časa za kakšno majhno norčijo, ki bi si je kot starš morda ne dovolili ali zanjo preprosto ne bi imeli energije.
Veliko starih staršev pove, da so vnuki darilo, ki pride takrat, ko življenje končno nekoliko upočasni korak. In prav v tem počasnejšem ritmu se začne tkati posebna vez, ki je drugačna od vseh drugih.
Vloga starih staršev
Vloga starih staršev ni vzgojna, temveč spremljevalna. Otroci imajo starše za pravila, urnike in odločitve, stari starši pa pogosto postanejo varno zavetje. Prostor, kjer je dovoljeno vprašati, povedati, zaiti s poti in biti slišan. Vnuki ob vas ne iščejo popolnosti, temveč občutek sprejetosti.
Ob starih starših se otroci učijo drugačnega tempa življenja. Učijo se, da ni vse takoj, da ni treba hiteti in da ima tudi tišina svojo vrednost. V teh skupnih trenutkih se neopazno prenaša potrpežljivost, spoštovanje in občutek varnosti. Ne skozi dolge razlage, temveč skozi zgled. V tem, kako poslušate, kako se odzivate in kako sprejemate svet takšen, kot je.
Skupni trenutki so pogosto zelo preprosti. Skupno kosilo, sprehod, peka peciva ali večerni pogovor pred spanjem. Toda prav v tej preprostosti nastajajo spomini, ki ostanejo za vse življenje. Vnuki si morda ne bodo zapomnili vseh besed, si bodo pa zapomnili občutek. Toplino, smeh, čas, ki ni bil odmerjen.
Stari starši imajo tudi posebno sposobnost, da vnukom pokažejo preteklost. Družinske zgodbe, spomini in drobni dogodki dajejo otrokom občutek pripadnosti. Preko vas spoznavajo, od kod prihajajo in kam sodijo. To je dragocena popotnica, ki je ni mogoče nadomestiti z ničimer drugim.
Stari starši so pomembni
Biti stari starš pomeni imeti privilegij. Privilegij, da ste pomembni, ne da bi morali biti popolni. Da ste lahko točno takšni, kot ste. In ko vam vnuk zaupa skrivnost, vas objame brez razloga ali vas preprosto prime za roko, veste, da ta vez presega besede. To ni odnos, ki bi se ga dalo naučiti iz knjig. Je tiha, globoka povezanost, ki raste iz časa, pozornosti in modrosti. In če smo iskreni, je to ena najlepših vlog v življenju.
