Zgodba nenavadne glasbene skupine se je začela, ko je britanska javna televizija BBC leta 2007 snemala 3-delno serijo dokumentarcev o ljudeh z obrobja družbe. V eni izmed oddaj je novinar Tim Samuels starostnikom, naveličanim domov za ostarele in osamljenega življenja, želel dati priložnost, da povedo, kaj jim leži na duši.
Načrt je bil preprost; posneti pesem, dobiti prostor v medijih ter opozoriti na položaj starejših v družbi. In kako jim je to uspelo!
Skupino The Zimmers sestavlja 40 upokojencev, ki skupaj štejejo krepko čez 3.000 let. Večina članov se pozna že od prej, nekateri so znanci več kot trideset let. Leta in leta so se zbirali v londonskem klubu, kjer so vsak teden igrali BINGO, dokler se klub ni odločil, da ta priljubljena igra ne prinaša več dobička in je upokojencem vzel še tisto malo razvedrila, ki so ga imeli.
Povprečna starost članov skupine je 80 let, glavni pevec Alf Carretta jih šteje 91, najstarejši član Pierre Jean “Buster” Martin pa je star kar 102 leti. Buster je sploh zelo zanimiv tič. Pri svojih letih še vedno dela – čisti kombije v vodovodarskem podjetju – in je najstarejši delavec v Veliki Britaniji. Zadnje čase pa celo deli nasvete bralcem moške revije FHM.
The Zimmers so sredi leta 2007 posneli prvo pesem, priredbo My Generation legendarne skupine The Who, da bi opozorili na nezavidljiv položaj starejše generacije in pokazali, da starostniki niso za dopis, ampak so lahko še kako aktivni. »Takrat smo mislili, da je to konec zgodbe, a je bil šele začetek,« je dejal pevec Alf in dodal: »Če bi vedel, da bo pesem takšen hit, bi za spot oblekel svojo najljubšo srajco.«
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=9JMbaZ6j1J4[/youtube]
Sledil je uspeh, ki se ga ni nadejal nihče; koncerti in turneje, pot jih je zanesla tudi čez Atlantik. Zabavne oddaje, resni časopisi, tabloidi vsi so se ukvarjali s fenomenom The Zimmers.
Video My Generation si je samo na spletni strani Youtube ogledalo preko 4,7 milijona ljudi. In kar je najbolj pomembno, težave, s katerimi se soočajo starostniki, so prišle na naslovnice časopisov.
Takrat ni bilo več poti nazaj. Približno leto dni po My Generation so The Zimmers posneli še priredbo pesmi Firestarter skupine Prodigy. Ljubitelji angleškega roka boste v spotu opazili bobnarja zloglasnega benda Babyshambles, Adama Ficeka, ki je skupini pomagal z nasveti.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=k6cN3nR-_CU[/youtube]
Uspeh je bil vse večji in večji. Sledil je album z naslovom Lust for Life, na katerem so med drugim priredbe pesmi Erica Claptona, The Beatles, Franka Sinatre in Iggyja Popa. Pri snemanju sta sodelovala odlična producenta Mike Hedges – produciral je albume skupin U2, Dido, Travis – in Jez Larder (David Bowie, Amy McDonald).
Album, ki se oglašuje pod sloganom ‘Za vse generacije’, so The Zimmers predstavili v Nemčiji, saj člani skupine menijo, da Nemci bolj spoštujejo starejše kot Britanci. Takrat se je Alf za nemške medije pošalil: «Upam, da nas ne bodo preganjale oboževalke. Veste, ne moremo več hitro tekati.«
Da so člani skupine pravi šaljivci, kaže tudi ime in logo benda. ‘Zimmer frame’ je namreč pripomoček za hojo na štirih nogah, ki ga uporabljajo starejši, njihov logo pa je parodija na skupino The Beatles in znamenito ulico Abbey Road. The Zimmers se sploh radi pošalijo iz svojih let. Tako je na njihovi spletni strani možno kupiti majico, na kateri piše: ‘Spomnim se 60-ih’, v oklepaju pa ‘1860-ih’.
Z uspehom je prišel denar in The Zimmers so se odločili, da ves izkupiček od prodaje albuma, nastopov, majic in drugih spominkov namenijo dobrodelnim organizacijam. Nastopajo pravzaprav kjerkoli, na otvoritvah, rojstnih dnevih, v velikih koncertnih dvoranah in tudi pri številu so zelo prilagodljivi. Nastopata vedno najmanj dva, po želji pa jih pride vseh štirideset.
The Zimmers so uspešno zdramili (svetovno) javnost in na inovativen način opozorili na težave starejših. Tudi Slovenci bi potrebovali kaj podobnega. Beltniško bando že imamo, na The Zimmers pa še čakamo.
[…] Velike Britanije prihajajo tudi člani rok skupine The Zimmers, kjer igrajo sami starostniki. […]