Cikel predavanj na Ljubljanskem gradu: »Zidarstvo kot metafora«

Ljubljana, Slovenia - June 27, 2023: The castle of Ljubljana is the biggest one and the most-visited of the castles in Slovenia’s capital city. Ljubljana Castle (Slovene: Ljubljanski grad)
Foto: nedomacki iz iStock
  • 8.11.2016, 1. predavanje iz cikla: Skrivnostno 18. stoletje; slovenski prostozidarji med Dunajem, Prago, Celovcem, Trstom, Mariborom in Ljubljano
  • 15.11.2016: 2. predavanje iz cikla: Francosko-ilirske lože pod Napoleonovim orlom
  • 29.11.2016: 3. predavanje iz cikla: Harmonija, kulturne akcije, domoljubje ter politika; slovenski in jugoslovanski prostozidarji med obema vojnama (1918–1941)

Grajsko gledališče,  8.11.2016, ob 18.00

600pxslike-k-1-bPo kristalizaciji gibanja z ustanovitvijo Velike lože Anglije leta 1717 se je začelo »družbeno dogajanje«, ki je približno 50 let zatem seglo tudi na slovensko ozemlje. Predavanje bo odgovorilo na vprašanje, kdo so bili prvi slovenski prostozidarji. Terezijanskim in jožefinskim reformam, ki so pomembno zaznamovale modernizacijo tudi slovenskih dežel, so v marsičem botrovali prostozidarji. Na jožefinskem Dunaju je prostozidarstvo seglo od razsvetljenstva do alkimije, od vojaških do umetniških in znanstvenih lož, v katerih srečamo Mozarta, Vego, Sonnenfelsa in druge. 18. stoletje je prineslo lože tudi v večino večjih mest v slovenskih deželah, med drugim v Ljubljano, Maribor, Trst, Celovec in Gorico. Z razmahom prostozidarstva so se razširile tudi teorije zarote, ki so dobile zalet s francosko revolucije in rezultirale v dekretu cesarja Franca o »veleizdaji« ter prepovedi prostozidarskega gibanja januarja 1795.

Predavatelj dr. Matevž Košir je diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture na Univerzi v Ljubljani. Za diplomsko nalogo o čarovniških procesih na Slovenskem (1990) je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dodatno se je izobraževal na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Univerzi na Dunaju, na Arhivski šoli v Marburgu v Nemčiji ter na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti. Magistriral (1996) in doktoriral (2000) je iz zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1990 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije (med letoma 2005 in 2009 kot direktor). Od leta 2002, ko mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv docent za področje arhivistike, sodeluje v pedagoškem procesu več slovenskih univerz. Od leta 2010 do leta 2014 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.

Cena vstopnice:

  • odrasli: 3,00 €
  • dijaki, študenti, upokojenci: 2,00 €

Prodaja vstopnic: Info center na Ljubljanskem gradu, Vstopni paviljon, spodnja postaja vzpenjače, www.ljubljanskigrad.si ter na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si.

Za obisk predavanja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo; z nakupom vstopnice si zagotovite znižano ceno povratne vozovnice.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.