V svetu zarot, 1. del

Če v slovenski spletni iskalnik Najdi.si vpišemo besede »pristanek človeka na luni«, nas bodo prvi zadetki vodili na razne forume in spletne strani, na katerih avtorji prispevkov polemizirajo, ali je do pristanka na Luni leta 1969 res prišlo oziroma zagovarjajo teorijo, da je vse skupaj le izmišljotina, posnetek pa zmontiran, na podlagi materiala, ki so ga posneli v puščavi v Arizoni, z namenom, da bi povečali priljubljenost takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona.

Če v tuj spletni iskalnik Google vtipkamo besedo »ufo« (neznani leteči predmet), s katerim so povezane mnoge teorije o ugrabitvah s strani nezemljanov, dobimo približno 40.100.000 zadetkov, če pa vtipkamo besedo »alien« (nezemljan, tujec), pa kar 73.600.00 zadetkov. Tako nam na prvi pogled postane jasno, da zarote (prave ali namišljene) in paranoične fantazije močno burijo človekovega duha. Hkrati so vznemirljiva snov za pisce vohunskih ali znanstveno-fantastičnih romanov ter produkcijo medijsko-zabavne industrije, od Vseh predsednikovih mož (All the President’s Men) do znanstveno fantastične TV-serija X-files. Poglejmo, kaj vse se je znašlo v svetu zarot!

Titanik v rokah albanskih piratov

Nedvomno veste, kaj se je zgodilo z luksuznim čezoceanskim parnikom britanske letalske družbe White Star Line, če ne drugače po tragi-romantičnem filmom z Leonardom di Carpiom in Kate Winslet. 14. aprila leta 1912, četrti dan svojega prvega potovanja iz Irske v Ameriko je tedaj najsodobnejša ladja, ki je veljala za nepotoplivo, trčila v velikansko plavajočo ledeno goro in se nekaj ur pozneje potopila 600 kilometrov jugovzhodno od kanadskega otoka Nova Fundlandija. Od 2224 potnikov in članov posadke na ladji, ki je veljala za nepotopljivo, je v nesreči umrlo kar 1522 ljudi. Manj je znano to, da so se okoli nesreče pojavile različne teorije zarote. Po eni izmed njih Titanik sploh ni potonil, ampak so ga zajeli albanski pirati, ki so pokradli tovor z zlatom, posadko in nekaj potnikov prodali trgovcem z belimi sužnji ter, da bi prikrili zločin, inscinirali lažno nesrečo.

Zastrupljeni haaški obtoženec

Uradna verzija smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika in haaškega obtoženca Slobodana Miloševića se glasi, da je umrl zaradi infarkta. Svet pa so obšle tudi alternativne verzije njegove smrti: da je namenoma vzel napačno zdravilo ter tako storil samomor in da je bil umorjen. K tovrstnim razlagam njegove smrti je botrovalo tudi pismo, ki ga je Milošević napisal pred svojo smrtjo, v katerem trdi, da so v njegovi krvi našli sledi »močnega zdravila« in da se boji, da so ga zastrupili. Naivnost uporabnikov interneta so izkoristili računalniški nepridipravi in po elektronski pošti razposlali eno od različic trojanskega konja. V sporočilu z naslovom »Slobodana Miločevića so umorili« so zapisali, da imajo trdne dokaze o umoru nekdanjega jugoslovanskega predsednika, kar naj bi nazorno pokazala priložena datoteka, ki je vsebovala trojanskega konja. Nekdanji jugoslovanski predsednik je ena od zadnjih slavnih osebnosti, ki so jih za svoje zle namene izkoristili hekerji. Med “zlorabljenimi” osebnostmi so se med drugim pojavili Sadam Husein, Bill Clinton, George Bush, Margaret Thatcher in Ronald Reagan.

Presley noče iz kopalnice

Nenamišljeno in nespodbitno pa je, da je bil umorjen nek drugi predsednik iz nekega drugega časa in prostora – John Fitzgerald Kennedy (J.F.K.). Po različnih teorijah zarot je bil žrtev ameriške obveščevalne službe CIA, ameriške zveznega preiskovalnega urada FBI, Pentagona, Rusov, Kubancev, Sovjetske zveze, mafije, vseh skupaj ter celo svoje žene Jackie in kralja rock’n rolla Elvisa Presleya. Slednji bi lahko bil, če bi verjeli teoretikom zarot, še živ. Na spletni strani Dead Elvis Sightings) so zbrali podatke o Elvisovih »prikazovanjih«, do katerih naj bi med drugim prihajalo na posestvu Graceland v Memphisu, kjer je zvezdnik nekoč živel in snemal. Ali na prireditvah, v lokalih, na ulicah ter celo v sobah in kopalnicah njegovih oboževalcev. »V moji kopalnici je, vsako jutro. Ne bo odšel. Povem vam. Uporablja mojo zobno ščetko, pušča lase v kabini za tuširanje in prazne steklenice Jacka Danielsa v stranišču,« je potožil eden izmed njih. Pa ne le to, slika, na kateri se rokuje z Nixonom, je bila nekaterim izhodišče za teorijo zarote, po kateri naj bi v ozadju umora JFK stal prav on. Tako vsaj trdijo ustvarjalci spletne strani Elvis shot J.F.K. – We have Proof), ki je ena izmed številnih spletnih strani o nenavadnem življenju ameriškega pevca, na katerih najdemo tudi teorije, da je bil povezan z Marsovci.

Britanski obveščevalci v ozadju Dianine smrti

Spletne strani, ki so polemizirale smrt britanske princese Diane, so se pojavile že dan po nesreči. Po ocenah avtorjev prispevka »Why we need conspiracy theories?«, objavljenega na spletni strani BBC, je bilo takih spletnih strani leta 2001 kar 36.000. Po eni izmed teorij naj bi v ozadju Dianine smrti stala britanska obveščevalna služba M16, ki naj bi z umorom preprečila, da bi se princesa Walesa poročila z arabskim muslimanom. Diana in njen prijatelj Dodi Al Fajed sta umrla v prometni nesreči zgodaj zjutraj 31. avgusta 1997 v Parizu, ko je mercedes, ki ga je vozil Henri Paul, skušal pobegniti pred nadležnimi objektivi številnih paparacev, pri tem pa z vso hitrostjo trčil v steber v predoru pod pariškim mostom Alma vzdolž Sene. Francoski sodnik, ki je primer obravnaval, je odločil, da so za nesrečo krivi hitrost vožnje ter alkohol in droga v krvi Dianinega voznika.

Umorjeni papež

Britanski avtor, ki piše predvsem o nerešenih primerih, je leta 1984 svet presenetil s knjigo »V božjem imenu« (In God’s name), v kateri je dokazoval, da je bil papež Janez Pavel I. – predhodnik poljskega papeža Wojtyle – umorjen. Papeževal je namreč le 33 dni, nato pa v nenavadnih okoliščinah umrl. Knjiga je doživela velik tržni uspeh, saj se je prodala v kar šest milijonih izvodov. Razlog za njegovo zaroto proti njemu naj bi bila njegova namera, da bo odstavil nadškofa Paula Casimirja Marcinkusa, po kateri bi imel popoln pregled nad Banco Ambrosiano. V začetku preteklega leta umrli Marcinkus je desetletja veljal za eno najbolj protislovnih osebnosti katoliške cerkve. V zgodovino se je zapisal kot šef vatikanskih financ in eden najbolj vpletenih v afero, ki se je začela s propadom ambrozijanske banke in izginotjem 3,5 milijarde dolarjev, končala pa z umorom direktorja banke Roberta Calvija.

V drugem delu lahko preberete: »Vse je le kulisa, le junak verjame, da je to, kar se mu dogaja, res. Skrivnostne povezave, nadzorovanje in zarota vseh proti vsem.«

4 KOMENTARJI

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.