To dokazujejo najrazličnejša druženja ob številnih prazničnih priložnostih v veselje nas vseh. Na valentinovo smo se učenci Osnovne šole Radenci pod vodstvom učiteljice gospe Sandre Prelog, mentorice najmlajših prostovoljcev, in učiteljice Mojce Karnet zbrali v Dosorju. V dogovoru z gospo Petro Gaspar, se je tako rodilo tudi PRVO MEDGENERACIJSKO VALENTINOVO SREČANJE STANOVALCEV DOSOR-ja IN UČENCEV OŠ RADENCI.
Učenke in učenci so stanovalce Dosor-ja nagovorili z veliko mero otroškega razumevanja ljubezni, ljubezni, o kateri čivkajo ptički in zaljubljenci, pa tudi o tisti ljubezni, katere smo deležni vsi ljudje od rojstva do smrti, ne glede na spol, starost ali stan. Z razvojem industrije se je družinski vzorec žal pretrgal. Velike družine so razpadle, namesto njih so nastajale majhne družine, mati, oče in največ dva otroka. Naravne socialne mreže okrog otrok ni bilo več.
Stari starši so zaradi bolezni in starosti našli svoje novo bivališče v domovih za ostarele. Zelo redko danes več generacij živi skupaj. Otroci zaposlenih staršev so dobili varstvo v otroških vrtcih. Družba je prevzela nalogo, da zgradi čim več dnevnih domov za otroke s ciljem, da otroci dobijo kolektivno, pedagoško pravilno vzgojo, kot dopolnilo k družinskemu jedru, saj se ni računalo s starimi starši kot eno izmed alternativ.
Praznik ljubezni, Valentinovo, smo v prijetnem popoldanskem medgeneracijskem druženju v DOSOR-ju doživeli prvič. Nadvse so nas presenetile NITKE, skupina prostovoljcev OŠ Radenci. Po prijazni uvodni besedi ravnateljice OŠ gospe Nataše Zmazek, smo uživali ob kulturnem programu. Nastopajoči so nam z glasbo in pesniško besedo pričarali to, kar so želeli, zasanjano ljubeče vzdušje.
Naši najmlajši prostovoljci so povabili k sodelovanju tudi literarno skupino iz DOSOR-ja, ki pa ni pela ali recitirala. Njihov prispevek so bila razmišljanja o ljubezni v širšem smislu besede, s poudarkom na zdravem medgeneracijskem odnosu, na pomenu razširjenih družin, to je sobivanja najmlajših z najstarejšimi, kar bogati socialno mrežo v družbi.
Piko na i je dodala gospa Gizela Sraka, ki se pri svojih častitljivih 92-tih letih natančno spominja dogodkov iz svoje mladosti povezanih s starši in starimi starši.
Njeni trije sinovi, tri snahe, sedem vnukov in devet pravnukov “sračje gnezdo” kot šaljivo poimenuje svojo številno razširjeno družino, pa vsak dan prispeva nova doživetja in nove spomine.
Da bi Gizela ne pozabila zanimivega načina življenja iz njenega časa, ki seže daleč nazaj, jo potomci vspodbujajo in prosijo, da ga zaradi specifičnosti in drugačnosti ohrani v pisni obliki za njih in njihove otroke. To, hvala Bogu, Gizela neumorno tudi počne, kar ohranja njeno zavidljivo vitalnost.
Spominja se tudi svoje prve neizpovedane, platonske ljubezni iz osnovne šole. S hudomušno pripovedjo je Gizela zdaj, že 80 let od tega dogodka, privabila smeh in iskrice v očeh pri vseh navzočih, tudi najmlajših, kar pa je konec koncev bil tudi namen ljubečega medgeneracijskega druženja ob Valentinu v Dosor-ju.
Kavica, sadna rulada in ostalo pecivo, kot izraz gostoljubja in darilo Dosor-ja, se nam je zelo prileglo. S seboj, domov pa smo vzeli podarjene rdeče čokoladne srčke in domiselno, ročno izdelana darilca prostovoljcev, ki nas bodo še dolgo spominjala na ta poseben dan. Hvala!
