Dejavni seniorji živijo dlje

Delo pa je za starejšega tudi pomembna socialna spodbuda. S polnim ali skrajšanim delovnim časom, redno ali honorarno, vsak dan ali le občasno, non stop ali z deljenim urnikom, v javnem ali zasebnem sektorju.

Po mnenju britanskih psihologov je za ljudi dobro, da ostanejo aktivni tudi, ko dosežejo upokojitveno starost. Tako koristno uporabijo svoje znanje in sposobnosti in se naprej razvijajo. Dejavni seniorji so bolj zdravi, sploh psihično, in živijo dlje. Ker še vedno sodelujejo v skupnosti, se počutijo kot njen pomembni del.

Človek postane star takrat, ko njegove sanje nadomesti obžalovanje.

S podaljšanjem človekove življenjske dobe se definicija, kdo je star, zelo spreminja.

Seveda se za odločitev o nadaljevanju poklicne (ali druge) kariere skrivajo tudi povsem praktični razlogi. Marsikdo potrebuje po upokojitvi dodatni dohodek, da ohrani enak življenjski slog, kot ga je imel v mlajših, delovno aktivnih letih – ali pa v časih recesije, da zgolj preživi. Navajen je na delo, polno izzivov, in rad bi ga nadaljeval, čeprav se mora za to naučiti novih veščin.

V pretežnem delu slovenskih podjetij seniorizma – kot posebne kategorije zaposlenih – tako rekoč ne poznajo, v tujini pa je to relevantna skupina zaposlenih, ki prispeva svoje k uspešnosti podjetja.

Izkušnje in znanja imajo svoj pomen, ki ga uspešna podjetja gradijo na medgeneracijskem mešanju mladostne zagnanosti in seniorskega konservatizma.