Vrnite nam moške!

Pojma nimam, kdo in zakaj si je izmislil izraz ‘metro seksualci’ in če sem čisto iskrena, me niti ne zanima. Me pa iz dneva v dan bolj bega druženje s predstavniki moškega spola, ki so moški samo še zaradi nečesa, kar jim binglja med nogami.

Neskončno urejeni obrazi, rjava polt, ki je plod poležavanja v solariju ali, še huje, samoporjavitvenih krem, koža na bradi bolj negovana kot dojenčkova rit, nikjer nobene kocine, gole, piščančje prsi in frizura, vredna svojega imena. Dobro, ne rečem, da bi morali moški naokoli hoditi kot poraščeni in smrdljivi neandertalci, ne rečem, da so mi všeč moški s povešenimi, kosmatimi trebuhi in zobotrebcem med zobmi, ampak, kar je preveč je pa preveč. Kje so pravi moški?

Moški, ki se zavedajo svojega spola, moški, ki v svoji koži uživajo? Taki, ki jim ni nerodno, če jim na prsih požene kaka kocina, moški, ki jih en dan neobrita brada ne vrže iz tira, moški, ki z veseljem dvignejo utež ali dve in se zapodijo po nogometnem igrišču?

Namesto moških, ki bi z veseljem pogledali za lepo žensko ritjo, med tem ko v roki držijo steklenico piva in s prijatelji komentirajo boksarski obračun, srečujem hladna bitja, ki pri frizerju in kozmetičarki prebijejo več časa kot povprečna ženska, spoznavam moške, katerih telesa so bleda in mlahava kot mrtvi purani. Teh moških ne zanima več šport, pojma nimajo o politiki ali nekajurnih pivskih debatah, taki moški uživajo v umetnosti in alternativni kulturi, so redne stranke nakupovalnih centrov in namesto, da bi komentirali šport, komentirajo modne revije.

Kar naenkrat je očitno glavni problem moške populacije puljenje kocin. Če so me še pred nekaj leti s plaž podili tipi, ki bi si iz dlak na hrbtu lahko pletli kitke, danes nikjer več ne vidim moških z brado, kaj šele brki. Pobrite podpazduhe, populjene kocine na prsih in groza vseh groz – depilirane noge.

Potem se ti gre gospod še namazati s pomadami vseh vrst, nase zlije več parfuma in toaletnih vodic, kot jih jaz vidim v življenju, obleče srajco iz materiala, primernega za edino zmrzovanje zrezkov in ajde, gremo v akcijo.

Kakšno akcijo, lepo vas prosim? Osvajanje žensk? Ženske pred takimi moškimi bežimo. Bojimo se njihove (vsaj) navidezne krhkosti, plaši nas njihovo poznavanje kozmetike in mode, bojimo se, da bodo na našem telesu odkrili kocino, ki se je med včerajšnjim bitjem izmuznila našemu budnemu očesu. In nenazadnje – ob takih moških ženske hitro dobimo vtis, da jih naš spol – tako ali tako ne zanima.

Takim moškim (ki to niso), bi želela v naprej razložiti nekaj stvari. Moško telo je lepo telo in ženske neskončno uživamo v opazovanju napetih riti, širokih ramen, odločnih rok, sanjarimo, kako se izgubljamo v močnih objemih in fantaziramo, kako s prsti drsimo po trebuhu, celem telesu.

Če to telo bolj kot na telo moškega spominja na naše lastno, naša domišljija usahne, če pa se nam namesto širokih moških ramen v mislih prikazuje depilirano piščančje bedro, odpovemo. Mlahava telesa nas ne privlačijo, še manj – mlahave osebnosti.

Ženske želimo nazaj svoje moške iz dveh razlogov. Prvi je čisto preprost; ker so nam moški všeč prav zaradi svoje moškosti, drugi pa je precej sebične narave. Pustite nam, ženskam, kar je ženskega. Pustite nam modo in kozmetiko, pustite nam puljenje kocin in javkanje zaradi neurejenih nohtov. Me si lastimo trgovine, frizerje in me smo nežne, krhke in ranljive. Me preživljamo dolge večere v neskončnih klepetih, me prosimo moške, da gredo z nami v muzej ali na razstavo, me smo tiste, ki preziramo boks in nogomet. Me, ženske, razumete?

Lepo od vas, da se nam želite približati in razumeti, ampak, nikar ne pretiravajte. Bodite moški. Čeprav s kako kocino in vso svojo robato nerodnostjo – taki ste nam všeč. Moški. Moški in še enkrat – moški. Ne pa ženske z lulčki med nogami. Hvala.