148/86.
Pogledate merilnik in prva misel je: tlak imam previsok. Morda meritev ponovite. Številka je še vedno tam in počasi vas začne skrbeti. Toda preden začnete razmišljati, kaj ste jedli, ali zdravila delujejo in ali bi morali poklicati zdravnika, se vrnite pet minut nazaj.
Ste ravnokar prišli po stopnicah? Spili kavo? Sedite z nogo čez nogo? Vam roka z manšeto visi ob telesu? Se med merjenjem pogovarjate? Vas morda celo tišči na stranišče?
Vse to lahko vpliva na meritev. In ena najbolj spregledanih napak se zgodi, še preden merilnik sploh vključite.
Najprej poglejte manšeto
Če je premajhna, lahko merilnik krvni tlak preceni. Če je nesorazmerno velika, je lahko odčitek prenizek. Slovensko Združenje za arterijsko hipertenzijo zato ustrezno velikost manšete izpostavlja kot enega pomembnih dejavnikov pri pravilnem merjenju krvnega tlaka.
Na manšeti je običajno označeno, kateremu obsegu nadlakti je namenjena. Če tega že dolgo niste preverili, vzemite merilni trak. Še posebej, če se je vaša telesna teža od nakupa merilnika precej spremenila – manšeta, ki vam je nekoč ustrezala, danes morda ni več prava.
Pomembno je tudi, kam jo namestite. Sodi na golo nadlaket, ne čez majico, srajco ali pulover. Tudi močno zavihan rokav, ki stiska roko, ni dobra rešitev.
Merilnik je pripravljen. Zdaj pa pridemo do napak, ki jih lahko naredimo, še preden pritisnemo gumb.

Zjutraj najprej tlak, šele potem skodelica kave
Predstavljajte si običajno jutro. Vstanete, skuhate kavo, nekaj postorite po stanovanju in se spomnite: Aha, še tlak si moram izmeriti.
Sedete, nadenete manšeto in pritisnete gumb.
To je prehitro.
Združenje za arterijsko hipertenzijo svetuje, da pol ure pred meritvijo ne zaužijemo obroka ali prave kave, ne kadimo in ne pijemo alkohola. Tlak naj se ne meri neposredno po telesnem naporu, pred meritvijo pa je priporočljivih vsaj pet minut mirnega počitka. Pet minut. In ne le toliko, da poiščete merilnik, sedete in že navijate manšeto.
In še nekaj, na kar marsikdo ne bi pomislil: pred meritvijo pojdite na stranišče. Poln mehur oziroma »stiska« lahko krvni tlak zviša.
Tudi večerna poročila lahko počakajo
Sedite na stolu z naslonjenim hrbtom. Stopala naj bodo na tleh, noge neprekrižane. Roka z manšeto naj bo sproščeno podprta, manšeta pa približno v višini srca.
Potem pritisnite gumb. In ne počnite ničesar.
Ne govorite. Ne poslušajte sogovornika. Slovensko združenje med meritvijo odsvetuje celo poslušanje radia in gledanje televizije.
Kar naenkrat tisto hitro merjenje tlaka na robu kavča med večernimi poročili ni več videti kot najboljša ideja.
Pokazalo je 155/90. Kaj zdaj?
Najprej: ena meritev še ni cela zgodba.
Krvni tlak se spreminja, zato je veliko pomembnejši vzorec kot ena osamljena številka. Pri domačem merjenju slovenski strokovnjaki svetujejo dve zaporedni meritvi z eno- do dveminutnim presledkom, posebej kadar so vrednosti povišane.
Rezultate si zapisujte. Če tlak spremljate po navodilih zdravnika, se držite dogovorjenega časa in pogostosti merjenja. Predpisanih zdravil pa zaradi ene domače meritve ne spreminjajte ali opuščajte sami.
Ob naslednjem obisku ambulante lahko naredite še nekaj zelo preprostega: svoj merilnik vzemite s seboj. Tako lahko preverite, ali ga uporabljate pravilno in kako se njegove meritve primerjajo z meritvami v ambulanti.
Domače merjenje krvnega tlaka je namreč koristno prav zato, ker pokaže, kaj se z vašim tlakom dogaja skozi daljše obdobje in v domačem okolju. Toda le, če so meritve opravljene pravilno.
Zato naslednjič, ko vas številka na zaslonu preseneti, najprej ne glejte samo merilnika. Pomislite tudi na kavo, pet minut počitka, položaj roke, noge – in celo na to, ali ste šli prej na stranišče. Včasih je razlika med dobro in slabo meritvijo skrita prav v takšnih malenkostih.
