Vsakič, ko sedim v čakalnici, na avtobusu, v trgovini ali na kavi, opazim isto stvar. In potem se vprašam: sem edina, ki to vidi?
Ženske po 50. letu imajo pogosto zelo podobno pričesko. Lahko je to kratek paž, lahko so to kratki lasje z nekaj volumna na vrhu glave. Mehko oblikovani prameni okoli obraza. Morda nekaj svetlejših pramenov, ki osvežijo obraz. Ko sem bila mlajša, temu nisem posvečala posebne pozornosti, danes pa tega skoraj ne morem več spregledati. In bolj kot o tem razmišljam, bolj me zanima, zakaj se toliko žensk po petdesetem letu odloči za kratke lase. Je to zgolj praktična izbira? Modni trend? Ali pa se za tem skriva nekaj veliko globljega?
Ko sem začela iskati odgovore, sem ugotovila, da en sam razlog ne obstaja. V ozadju so biologija, družbena pričakovanja, navade in tudi želja po udobju. A hkrati se mi zdi, da je ta tema veliko bolj zanimiva, kot se zdi na prvi pogled.
Menopavza spremeni tudi lase
O spremembah, ki jih prinese menopavza, največkrat govorimo v povezavi z vročinskimi oblivi, spanjem ali razpoloženjem. Veliko manj pa se govori o laseh. Zaradi upada estrogena se pri številnih ženskah lasje začnejo tanjšati, izgubljajo volumen in postajajo bolj suhi. Tisto, kar je pri štiridesetih delovalo bujno in polno življenja, lahko desetletje kasneje daje povsem drugačen vtis.
Prav zato številni frizerji ženskam po 50. letu priporočajo krajše pričeske. Kratki lasje ustvarijo občutek gostote, pričeska deluje bolj urejeno, obraz pa pogosto bolj odprt in svež. Če so lasje redkejši, lahko dolžina poudari ravno tisto, kar želimo prikriti, medtem ko dobro postrižen paž ali bob ustvarita videz polnejših las.
Toda biologija po mojem mnenju razloži le del zgodbe.
Zakaj so si frizure tako podobne?
Če bi bil razlog zgolj v kakovosti las, bi pričakovali veliko več raznolikosti. Namesto tega pa pogosto videvamo zelo podobne pričeske. In ravno to me je začelo najbolj zanimati.
Morda smo ženske skozi desetletja preprosto sprejele določeno predstavo o tem, kako naj bi izgledala »primerna« ženska srednjih let. Dolgi lasje so bili vedno povezani z mladostjo, medtem ko so se krajše pričeske predstavljale kot znak zrelosti, elegance in urejenosti. Te podobe smo videvale v filmih, revijah, reklamah in domačem okolju. Ko neko sporočilo poslušamo dovolj dolgo, ga začnemo dojemati kot nekaj povsem normalnega.
In tukaj se pojavi zanimivo vprašanje. Ali si ženske res želijo enakih pričesk ali pa smo se preprosto tako navadili določene podobe, da je postala samoumevna?
Družbena pravila, ki jih nihče ni napisal
Ko začnemo razmišljati o tej temi, hitro opazimo še nekaj. Za ženske obstaja ogromno nevidnih pravil glede videza. Pri določeni starosti naj bi se oblačile na določen način, nosile določeno dolžino krila, izbirale določene barve in, očitno, imele tudi določeno pričesko.
Najbolj zanimivo pa je, da teh pravil skoraj nikoli ne postavljamo moškim. Kolikokrat ste slišali, da je moški pri šestdesetih prestar za dolge lase ali določen tip oblačil? Verjetno redko. Pri ženskah pa se še vedno pojavljajo pripombe, da dolgi lasje niso več primerni za njihova leta ali da bi morale izbrati nekaj bolj elegantnega.
Toda kdo je določil, kaj je primerno? In zakaj bi morale ženske po 50. letu sploh razmišljati o tem?
Morda gre preprosto za svobodo
Po drugi strani pa bi bilo krivično trditi, da se ženske za kratke lase odločajo zgolj zaradi družbenih pričakovanj. Veliko jih pove nekaj zelo preprostega: lase so si skrajšale zato, ker so si to želele.
Po desetletjih oblikovanja pričesk, barvanja in vsakodnevnega urejanja si želijo več svobode. Želijo si pričesko, ki jo uredijo v nekaj minutah, ki je praktična in ki jim daje občutek lahkotnosti. Mnoge pravijo, da se po krajšem striženju počutijo bolj samozavestne kot kadarkoli prej.
In iskreno? To se mi zdi najbolj prepričljiv razlog od vseh.
Morda postavljamo napačno vprašanje
Danes me zato ne zanima več toliko, zakaj ima veliko žensk po 50. letu podobno frizuro. Bolj me zanima nekaj drugega. Zakaj smo kot družba še vedno tako presenečeni, ko se katera odloči drugače? Ko nosi dolge sive lase. Ko se odloči za kodre. Ko si omisli drzno kratko pričesko. Ko preprosto ne sledi predstavam o tem, kako naj bi izgledala ženska določene starosti.
Morda vprašanje sploh ni, zakaj ima toliko žensk po 50. letu podobno frizuro. Morda je pravo vprašanje, zakaj smo tako dolgo verjeli, da bi jo morale imeti. In morda je najlepši del staranja prav to, da si končno dovolimo izbrati pričesko zase, ne za pričakovanja drugih.
