Za večino majhna stvar, zanj neznosna ovira

O 23-letnemu Danijelu Spasojeviču sem lani že pisala, ko so s koncertom v Celju zanj zbirali denar. Rad bi si kupil avtomobil, ki bi mu olajšal mobilnost. Zaradi bolezni je na invalidskem vozičku, sam se ne more premikati, voziček poganja s posebnim gumbom.

Avto bi mu pomenil ogromno, vendar še ni dovolj zbranega denarja. Kljub temu pa Spasojevič ni obupal, še več, že nekaj časa glasno opozarja na nekatere stvari, ki jih zdravi ljudje v svoji okolici niti ne opazijo, njemu, ki je invalid, pa predstavljajo nepremagljive ovire.

Pred dobrim mesecem dni je denimo v toaletnih prostorih v trgovskem centru v Žalcu imel kaj videti. Do stranišča pravzaprav sploh ni mogel. V toaletne prostore, ki so namenjeni invalidom, so trgovci postavili omaro, saj so verjetno domnevali, da v naši družbi ni invalidov oziroma, da ti ne opravljajo malih in velikih potreb kot oni … Omaro v stranišču je tudi posnel in posnetek objavil na spletu. To je le eden od resničnih dogodkov iz življenja mladega fanta, čigar vsakdanjik mu vzame veliko moči in truda, da opravi čisto majhne stvari.

Samo nekaj minut, ki smo jih preživeli z njim, je bilo treba, da smo v Celju videli, s čim vse se morajo boriti invalidi in koliko preprek morajo premagati pri svojem gibanju z vozički. A ni vse tako slabo, pravi Spasojevič. Na Hudinji so v nekaterih ulicah zdaj končno uredili prehode za pešce in pločnike, da se je nanje zdaj moč zapeljati z vozičkom. Toda čeprav je v kar nekaj trgovin, lokalov in ustanov možno priti z invalidskim vozičkom, se še vedno najdejo primeri, kjer so na invalide enostavno ali malomarno pozabili.

Spasojevič kljub invalidnosti dela kot režiser in producent. Posnel je kar nekaj videospotov slovenskih pevcev, za njim je tudi posnet film To je on, ki je bil na ogled lani jeseni. Delo, ki ga rad opravlja, zahteva večjo mobilnost, ki pa je – vsaj dokler ne bo zbranega denarja za avto – še ne more doseči, njegova invalidnost pa bi terjala 24-urno pomoč in asistenco na domu, saj niti na stranišče ne more sam.

Trenutno je njegov družinski pomočnik mama, vendar Spasojevič meni, da se bi te stvari enkrat za vselej morale urediti: “Če zate skrbi družinski pomočnik, je to eno samo životarjenje. Vsak dan nas je manj tistih, ki pristajamo na tak način življenja. Zakon o osebni asistenci na domu bi se moral sistemsko urediti.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=R4ik5XczBNw[/youtube]

To bi mi olajšalo življenje,” pojasnjuje Spasojevič, ki sam še vedno išče nekoga, ki bi mu dodatno pomagal. “Zgrožen sem, kako so stvari nas urejene oziroma, bolje rečeno, sploh niso urejene. Država je tako nepravična. Poglejte, pri nas ni niti nobene varne hiše za invalide, hendikepirane! Je le ena, kjer je urejen dostop za invalidke, žrtve nasilja,” opozarja Spasojevič.

V pogovoru z nami izpostavi še več domnevnih nepravilnosti in primerov, za katere meni, da je država gladko padla na izpitu, še posebej do invalidov. Za možnost ureditve varne hiše za invalide pri nas se je odšel pogovarjat tudi na celjsko občino. Njegovo idejo so podprli, kako pa bo naprej, še ni znano. Pojasnjuje še, da tudi med invalidi samimi škripa.

Ostro kritizira Borisa Šušteršiča, ki je tudi predsednik nacionalnega sveta invalidskih organizacij, češ da za invalide ne naredi dovolj. Z njim se je poleti celo zapletel v spor, ki je prerasel v temo, o kateri se je na spletu na veliko komentiralo. Spasojevič trdi, da so ga med počitnicami dobesedno vrgli iz Doma dva topola v Izoli, kamor odhajajo na rehabilitacijo slovenski distrofiki. Z njim naj bi ravnali nečloveško, mu tudi odklonili pomoč.

Šušteršič pa navaja, da vse le ni bilo tako kot trdi Spasojevič. Svojo rehabilitacijo je v Izoli izkoristil, dneve, ko naj bi jih tam preživel naknadno pa menda naj ne bi niti plačal, tudi obnašal naj bi se neprimerno. Medsebojno je kar nekaj očitkov na osebni ravni, za katere pa seveda ni prostor v medijih.

Vozilo, ki bi ga Spasojevič nujno potreboval, stane okoli 15 tisoč evrov, do zdaj je zbranega 6 tisoč evrov. Sredstva lahko se še vedno lahko nakazujejo na račun območnega združenja Rdečega križa Celje: TRR: 06000 - 0004910730, s pripisom: donacija Danijel Spasojevič.