Nataša Purkat o sebi: Ne razmišljam o starosti, živim in ustvarjam danes. Kaj bo jutri, bomo videli jutri. Prav je, da se jutri načrtuje, ni pa nujno, da pogojuje današnji dan.
Ime in priimek: Nataša Purkat
Poklic oz. dejavnost: Lektorica in urednica
Starost: 35
Naštej tri asociacije na pojem ‘medgeneracijsko povezovanje’.
Medgeneracijsko povezovanje ni le skupno delovanje več generacij, je več kot to. Je znati in moči živeti v sožitju in se razumeti – vsak dan, ne le ob božiču in novem letu, za veliko noč in mogoče še ob kakem rojstnem dnevu, toda ni si treba niti deliti loncev. Pomeni preprosto znati živeti skupaj, si znati prisluhniti in razumeti drug drugega, ob tem pa biti dovolj strpen in razumevajoč za različne poti razmišljanja, značilne za vsakogar posebej. Ključ je v ustvarjanju mostov med generacijama, v moči in želji po prehajanju teh mostov in iskanju poti zbliževanja generacij. Poti do tega niso v nestrpnosti in nerazumevanju zaradi razlik v razmišljanju, (ne)poznavanju sodobnih tehnologij ali, nasprotno, ne znati ceniti starih vrednot. Medgeneracijski most bo trden ob volji po poslušanju drug drugega in iskanju kompromisov ter dopolnjevanju drug drugega.
Kaj bi lahko ti, ali vsak od nas, naredil za boljše medgeneracijsko sožitje?
Vsak lahko naredi tisto, kar hoče! Komur ni do tega ali ne čuti potrebe oz. želje po medgeneracijskem sožitju, tega ni mogoče niti vcepiti oz. bo to brez pravega smisla. To, kar lahko storim jaz, ni nujno najboljše, a tudi ni nujno najslabše, primerjati in vrednotiti to, kar nekdo zmore in zna prispevati, je nesmisel. Nekdo je dober v nečem, nekdo drug pa v nečem povsem drugem, sposobnosti in znanja s povsem različnih področij pa ni mogoče primerjati, še manj vrednotiti. Vsak bo prispeval največ, če se bo potrudil kar največ storiti, in to po lastnih zmožnostih in sposobnostih. Ključ je v prizadevanju, da se nekaj zgodi, ne pa čakanju na to, kaj bo storil nekdo drug.
Kateri je tvoj najljubši spomin na babico ali dedka?
Najlepši spomini so ravno na skupno druženje. Učenje kuhanja stare mame, ah, pa atovo učenje zlaganja drv – to še danes znam! Lepi spomini!
Katera je največja dragocenost, vrednota ali nauk, ki si ga prejel od babice, dedka ali druge starejše osebe?
Misli s svojo glavo!
Moja babica je spekla najboljši:
»Štrudl«.
V čem so glavne razlike med odraščanjem danes in časom, ko si bila sama otrok?
Sem še vedno otrok! Vsak dan mi gre kakšna neumnost po glavi. Drugače pa mi ni bilo hudega, prav lepo otroštvo sem imela. Mogoče res nismo vseh sobot in nedelj prebili v nakupovalnih centrih in nismo taborili pred računalniki, ampak manjkalo nam ni pa prav nič. Velikokrat slišim, da so sodobni otroci razvajeni – tudi po zaslugi sodobnih tehnologij in vseh materialnih stari, ki jih je mogoče nabaviti. To je neumnost! Otrok je, če že res je razvajen, ker ne zna uporabljati tega, kar ima, in ker se v družini ne znajo ukvarjati drug z drugim.
Kaj ti pomeni internet, za kaj ga uporabljaš?
Internet mi pomeni (skoraj) vse. Je zelo pomemben pripomoček za delo, včasih tudi za sprostitev in brskanje po raznih podatkih. In seveda iskanje podatkov o potovanjih.
Kako gledaš na starost, te je kdaj strah zrele dobe?
Starost je del življenja – zakaj bi me bilo strah življenja? Bom pač starejša in upam, da tudi zrelejša, ob tem pa seveda bolj izkušena. Telesna in umska aktivnost bosta, upam, pripomogli k zmanjšanju negativnih učinkov staranja, ob tem pa si želim, da bi se s prijatelji in družino še naprej tako dobro razumeli.
Kako vidiš sebe v zlatih letih – s čim se ukvarjaš, če zavrtiš čas v prihodnost?
Upam, da bom tudi na stara leta polna energije in imela željo ter voljo po ustvarjanju. Želim si, da bi bila sposobna početi to, kar imam najraje – uživati v svojem poklicu in potovanjih. Če pa se vse le ne bo izšlo po načrtih, tudi prav. Kar bo in kakor bo, bo dobro – zato, ker se bom sama potrudila za to! Nikoli se ne ve, kaj bo, predvsem pa ni treba obupati, še preden se vse lepo začne.
Ponosna sem na:
Marsikaj, še posebno na to, da zmorem vsak dan preživeti delovno, ob tem pa imam čas za prijatelje in voljo ušpičiti kako neumnost.
