Joga in stres

Stres je nespecifičen odgovor organizma na zunanji dražljaj. Je prilagoditev organizma na novost, možno nevarnost, ki preti zunaj njega. Ob srečanju z “ogrožujočo” situacijo se v organizmu aktivira simpatični avtonomni živčni sistem, zviša se raven adrenalina, poveča se srčni utrip, krvni pritisk ipd. Vse to z razlogom, da telo odgovori, se pripravi na boj ali beg. Stres pa je lahko tudi pozitiven, saj se posameznik tako bolje spopada z nastalo situacijo, ima več energije, stimulacije, ustvarjalnosti, ter zato deluje bolj učinkovito.

Stres sam niti ni problematičen, saj je le naravni odziv organizma na določeno situacijo. Problem nastane predvsem takrat, ko organizem ostaja v stanju stresa dalj časa, ko se ne vrne v normalno sfero funkcioniranja. Z daljšim časom izpostavitve, gre stres skozi fazo alarma, fazo odpora in na koncu v fazo izčrpanosti.

V zadnji fazi se običajno pojavijo naslednji znaki:
1. izgorelost, utrujenost; izguba energije;
2. dekoncentriranost, izguba nadzora, občutek kaosa;
3. čustvena otopelost; razosebljanje odnosa med ljudmi;
4. razdražljivost, jeza;
5. depresija, samokritičnost;
6. občutek siljenosti, preokupiranost, prenasičenosti;

Daljši čas izpostavljenosti stresu se na telesni ravni, kot posledica oslabitve delovanje imunskega sistema organizma, kaže predvsem na zdravju posameznika. Po statističnih podatkih naj bi kar 2/3 obiskovalcev zdravstvenih ustanov bilo na račun stresa. Zaradi nezgodnih poškodb in škodljivih navad, ki so posredno posledica stresa, in neposredno posledica psihosomatska obolenja, kot so astma, ulkus, diabetes, kardiovaskularna obolenja, hipertenzija, rak, (mikro) infarkti, dihalne motnje, prebavne motnje, glavobol, nespečnost.

Pri spopadanju, odpravljanju stresa je v veliko pomoč socialna opora, najbolj učinkovito pa je seveda lastno spoprijemanje. Kako uspešni smo je predvsem odvisno od naše osebne čvrstosti (elastičnosti/odprtosti, odpornosti, kompetentnosti), našega samovrednotenja in načina, strategija spoprijemanja s težavami, problemi nasploh. Pri spopadanju s stresom ima joga zelo močan učinek. Joga se osredotoča predvsem na večanje osebne čvrstosti, ter tako v sami osnovi odpravlja stres.

Telo, um in duh so medsebojno tesno povezani. Skupaj tvorijo celoto posameznika. Cilj izvajanja (Hatha) jogijskih tehnik je ravno v uskladitvi telesa, uma in duha. Izvajanje asan in pranayame proizvaja enormno količine energije v telesu, stimulira celice in sprošča napetost mišic. Pri stresu se namreč napetost kopiči, skladišči v mišicah, diafragmi in v celotnem živčnem sistemu. Z jogijskimi tehnikami krepimo živčni sistem, ki je neposredno povezan z umom, našo psiho. Bolj krepki živci (dobesedno ali abstraktno) nam omogočajo večjo zmožnost obvladovanja stresa in stresne situacije.

Asane na splošno preko raztezanja in sproščanja posameznih delov telesa, pripomorejo k povečanju pretoka krvi v vse celice telesa in jih tako krepijo. Specifično pa asane različno delujejo, tudi odvisno od samega zaporedja asan, načina in konteksta (časa in prostora) prakticiranja. Tako npr. skupina stoječih asan predvsem krepijo in stimulirajo celotno telo, delajo praktikanta bolj vzdržljivega, močnega, energičnega; skupina ˝krepilnih/sproščujočih˝ asan umirjajo, krepijo telo; skupina obrnjenih asan med drugimi uravnavajo krvni pritisk, uravnavajo ravnotežje v hormonski sistem ipd.; skupina asan z zasukom med drugimi raztezajo in masirajo notranje organe, raztezajo hrbtenico itd. Kako vse to vpliva na stres in spopadanje s stresom lahko sami sklepate.

Glavni, končnih cilj prakticiranja asan je med drugimi pravilnost postavitve telesa, ki tako naravno samo od sebe omogoča posamezniku najboljšo možno telesno funkcioniranje, pretok krvi in energije v prav vse dele telesa. Poleg prakticiranja asan pa ima pri spopadanju s stresom pomembno vlogo tudi dihanje. Znano je, da je ob stresu dihanje hitro in plitvo, kjer se uporablja le zgornji del pljuč.

Daljša izpostavljenost stresu se zato kaže v otrdelosti (zamrtju) diafragme, glavne dihalne mišice. Tako jogijske tehnike dihanja (pranayama), skupaj z asanami, načrtno oživljamo diafragmo, jo delajo spet elastično, prožno. Plitvo in hitro dihanje postane spet globoko, umirjeno, kar omogoča večji pritok kisika in energije telesu. Tako posameznika tudi tu dela odpornega, zmožnega obvladovanja stresnih situacij.

Prav tako tehnika joga nidre (spanje) ali “globoka sprostitev”, kjer zavestno, postopno sproščamo posamezne dele telesa, deluje antistresno. S to tehniko neposredno sprostimo napetost, izboljšamo pretok krvi po celem telesu, ter uravnavamo ritem srca in krvni pritisk.

Za uspeh pri spopadanju s stresom pa mora biti prakticiranje hatha joge celostno. Le usklajeno, redno in pravilno izvajanje jogijskih praks prinese želeni, trajni učinek. Samo tako s časoma dobimo izkustveno modrost, pravo inteligentnost in nadzor nad telesom in umom.

Na tem mestu vsekakor ne gre spregledati pomena meditacije. Ne le tiste v osnovnem sedečem položaju, ampak tudi pri izvajanju asan, aktivnosti nasploh. Pri vseh jogijskih položajih smo s pozornostjo neprestano usmerjeni na telo in občutke, ki nas prevevajo. Pozorni smo na vse, kar se dogaja v nas v tistem trenutku. Smo v posebnem meditativnem razpoloženju. Tako se postopoma počasi tudi distanciramo od zunanjega sveta, razvijemo sofisticirano razločevanje, dobimo vpogled v nas, v naše globoke (napačne) emocije, gonila, ki izvorno vplivajo na stres. Šele takrat, ko pridemo do bistva, lahko odpravimo njegov vzrok.

Seveda za odpravo stresa ne smemo zanemariti pomen postopnih spremembe v preostalem našem življenju, kot je npr. odprava škodljivih vedenjskih navad, sprememba prehrane ipd. Joga prav tako tu pomaga, ko nam s svojo disciplino in izkustvenimi spoznanji daje moč v premagovanju slabih navad, spreminjanju sebe in svojega življenja.

Na koncu je potrebno še posebno poudariti, da smisel joge ni odprava stresa, ampak mnogo več. Je pot osvoboditve, uresničitve posameznika. Odprava stresa je le ene izmed mnogo pozitivnih (stranskih) rezultatov hoje po jogijski poti.