Užitni so vsi deli rastline koriandra, tako lahko uporabljamo liste, koren ali suhe plodove, ki jim večinoma zmotno pravimo semena. Plodovi koriandra se razvijejo iz visoko nameščenega kobulnega socvetja, ki ga sestavljajo drobni beli ali rožnati cvetovi. Uporabljamo jih, ko dozorijo, nezreli plodovi pa imajo zaudarjajoč vonj, ki ga nekateri primerjajo z žuželkami stenicami (»smrdljivci«). Ko rastlina cveti, listi večinoma niso več najbolj primerni kot začimba, zato jih trgajmo mlade.
Gojenje koriandra
Koriander je enostaven za gojenje doma. V trgovini z zdravo prehrano preprosto kupimo koriandrova »semena« (ki so, kot že rečeno, v resnici plodovi), jih namočimo za nekaj ur ali čez noč, nato pa posadimo – pozimi v lonček ali večje korito z zemljo, poleti pa lahko kar na prosto. Ker gre koriander rad v cvet, ga sadimo sproti po potrebi. Glede kaljenja koriander ni zahteven, glede nege pa tudi ne, zato kar pogumno z njim tudi tisti manj izkušeni vrtnarji.
Aroma koriandra
Kako opisati aromo koriandra, s čim jo primerjati? Težko sploh s čim. Koriandrovi listi imajo popolnoma svojevrsten, izjemno aromatičen okus, ki ga bodisi ljubiš bodisi sovražiš. Mota se nekje med pridevniki pikanten, svež, goreč. Podobno aromo, le da izrazitejšo, ima korenina koriandra, medtem ko so suhi plodovi nekoliko bolj sladkobnega, ne tako ostrega okusa.
Kje in kako pomaga koriander?
Preden rečemo kakšno o uporabi koriandra, se dotaknimo še njegove zdravilne vrednosti. Kot večina zelišč si je pridobil svoje mesto v tradicionalni, predvsem azijski medicini. Pozitivno koriander vpliva na naslednje zdravstvene težave:
- otekline: Če so otekline posledica revme ali artritisa, jih koriander odpravlja s cineolom (ena od sestavin eteričnega olja) in linolejsko kislino, ki ju vsebuje. Če gre za posledice anemije ali okvarjenih ledvic, pa koriander otekline blaži tako, da odvaja vodo iz tkiva.
- povišan nivo slabega holesterola v krvi: Nekatere od snovi, ki jih koriander vsebuje – linolejska kislina, oleinska kislina, palmitinska kislina, stearinska kislina in askorbinska kislina (vitamin C) – zelo efektivno nižajo nivo slabega holesterola v krvi. Prav tako odplavljajo njegove obloge na stenah krvnih žil.
- diareja: Borneol in linelool, sestavini eteričnega olja v koriandru, urejata prebavo in uravnavata delovanje jeter in prebavil. Poleg tega imata skupaj še z nekaterimi učinkovinami antibakterijski učinek in lahko tudi na ta način blažita diarejo.
- afte: Zoper neprijetnim bolečim aftam v ustih, ki se pojavijo ob znižani imunski odpornosti, pomaga citronelol, ki deluje kot antiseptik. Hkrati, kot že omenjeno, koriander deluje antibakterijsko in tako preprečuje širjenje aft.
- anemija: Ker koriander vsebuje relativno veliko železa, lahko pomaga pri odpravljanju anemije (slabokrvnosti).
- slaba prebava: Eterična olja v koriandru vzbujajo apetit, poleg tega pa spodbujajo izločanje prebavnih sokov in encimov ter na ta način izboljšajo prebavo. Efektivno pomaga tudi proti napenjanju.
- menstrualne težave: Ker deluje stimulativno na endokrine žleze, uravnava izločanje spolnih hormonov in preko njih regulira menstrualni ciklus ter blaži morebitne boleče menstruacije.
- utrujene oči: Koriander vsebuje veliko antioksidantov, vitamina A, vitamina C in fosforja. Naštete snovi pozitivno vplivajo na naše oči, poleg tega pa koriander varuje pred vnetji oči zaradi svojih antimikrobnih lastnosti.
- visok krvni sladkor: Kot že omenjeno, koriander stimulira endokrine žleze. Tako vpliva tudi na izločanje inzulina, ta pa skrbi za primeren nivo sladkorja v krvi, zaradi česar je koriander nadvse primeren za sladkorne bolnike.
Uporaba koriandra
Za kaj se uporablja v zdravilstvu, zdaj že vemo. Zaradi svojega aromatičnega okusa pa paše tudi v vsako (ne)eksotično jed.
Večkrat je sestavina curryja (najbolje je seveda, če je curry bio curry v prahu), zato ga brez težav pravilno povežemo z indijsko kuhinjo, kjer je res zelo pogosto uporabljan. Poleg indijskih jedi se odlično prilega tudi solatam, juham, rižotam, pikantnim omakam, zelenjavi, jedem iz gob, paradižnikovim omakam in celo sladicam. Menda se dobro poda v sadne kolače in v jabolčni kompot. Poskusite.
Bučna solata s koriandrom
(za 1-4 osebe)
- glava ali dve zelene solate
- 1/4 buče hokaido
- 2 žlici suhih koriandrovih plodov / manjši šopek svežega koriandra / bio koriander v prahu
Za preliv:
- 4 žlice tahinija (tahini je drugo ime za sezamovo pasto)
- žlička limoninega soka
- žlička agavinega sirupa
- ščep himalajske soli
- voda po potrebi
Bučo hokaido narežemo na manjše kvadratke, ki jih na kratko skuhamo v sopari, da se zmehčajo. V posodo natrgamo solatne liste, dodamo ohlajene kose buče.
Za preliv v blenderju zmešamo vse sestavine, vodo dodajamo po potrebi, odvisno od željene gostote preliva. Prelijemo po solati, jo potresemo s koriandrovimi plodovi ali sesekljanimi svežimi listi, dobro premešamo in ponudimo.
Papajina solata s koriandrom
- 1/2 papaje
- suhi koriandrovi plodovi ali koriander v prahu
Papajo narežite na manjše kose in potresite s koriandrovimi plodovi – zanimiva in osvežilna solata je pripravljena.
Eva Žontar, PlanetBIO, SvetJeLep