Pivo – dokaz, da nas ima Bog rad

No, ja, baje obstajajo tudi takšni. Pa vendar … Ste prepričani, da pa mogoče do sedaj le našli niste takšnega piva, ki bi vam bil napisan na kožo? Mogoče je pravi trenutek, da se odpeljete v belgijsko pristaniško mesto Antwerpen, kjer vam lahko natakarji v lokalu Her Grote Ongenoegen (kaj naj bi pomenilo »veliko nezadovoljstvo«) postrežejo kar z 920 vrstami piv?!

Še o tistih, ki ne marajo piva … Pa ste kdaj poskusili piva s sadjem (češnje, višnje, maline, breskve, jabolka, sam sem na Kitajskem nekoč pil ananasovo pivo – brezveze, sladko!) ali pa tiste z zelenjavo (no, na internetu omenjajo pivo s čili-papriko, pa tudi »bučno pivo« – buči dodajajo še muškatni orešček, klinčke, cimet in seveda – pivo)? Kaj pa šampanjsko pivo, za tiste bolj prefinjene med vami? Baje morajo odležati nekaj časa v ustreznih skladiščih, mehurčkov za tisto nežno žgečkanje v grlu pa baje ob pitju tudi ne manjka.

Za piva z medom ste že slišali? Medico so s pivom baje na Irskem mešali že v 13. stoletju, najboljša takšna piva pa so poimenovali bragott. Še danes pa se v nekaterih ekskluzivnih irskih pubih take vrste križanec meša kar pred gostom.

Tisti, ki bi radi živeli malo bolj zdravo, bi se mogoče odločili za pivo z opevanim ginsengom? Najbolj sladkosnedi pa bi se mogoče odločili za piva s čokolado ali vanilijo?

No, tisti, ki se na pivo spoznajo bolje, bi piva mogoče delili takole: na svetla (lager), temna, pšenična, sadna in brezalkoholna. Pa saj ni čudno, da se imamo sploh toliko vrst piva, v Evropo so ga pred davnimi leti prinesli Slovani, prve pivovarne na naših tleh pa so nastale v 17. stoletju. Tako mimogrede, v Laškem ga točijo že od leta 1825 …

Osnovne sestavine za pivo vsekakor poznate? Potrebujemo predvsem dobro vodo, kvas, ječmen oz. slad in hmelj. Po končanem alkoholnem vretju ostane v – »normalnem« pivu 3 do 6 odstotkov alkohola. Najmočnejše pivo na svetu, 24 % – po drugih podatkih je ta številka 17 % -, je pivo imenovano »utopia milleniumock« ameriškega pivskega strokovnjaka Samuela Adamsa iz Bostona. Evropski zmagovalec, s 15 odstotki alkohola, je pivo »belzebuth«, ki ga delajo v francoski pivovarni Brasserie.

In ker smo začeli s številkami, pa z njimi kar nadaljujmo: liter piva ima približno 450 kalorij, kar je dokaj malo, če upoštevamo, da je v enaki količini limonade 600 kalorij. Med največjimi pivci piva na svetu so vsekakor Čehi (okrog 160 litrov spije 1 oseba v enem letu), Nemci (okrog 120, baje pa ga »lokalni« Bavarci v povprečju srknejo tudi do 300 litrov na leto), Slovenci pa se baje gibamo okrog 85-ih litrov po osebi na leto.

Nedokazano je, vendar – po objavljenih spletnih podatkih – zelo verjetno, da je največja pivovarna na svetu pivovarna Coors v ameriškem Koloradu, ki z okrog 25 milijoni hektolitrov na leto zvarijo toliko piva kot vse (recimo, da jih je okrog 1.300) nemške pivovarne skupaj. Pivovarska industrija – izredno profitabilna – samo v Evropi zaposluje okrog 170.000 ljudi, z drugimi ob-pivskimi dejavnostmi pa ta industrijska veja preživlja 3 milijone Evropejcev.

In čeprav je največja pivovarna na ameriških tleh, je največji konzument piva Evropa, sledijo Kitajci (kljub vsemu se pozna, da jih je velikooooo), na tretjem pa so ZDA.

Tudi za takšne številke smo lahko hvaležni Sumercem, ki so pivo – resda po naključju – odkrili oz. iznašli pred okrog 7.000 leti!?! Poimenovali so ga sikaru, kar pomeni, da to v bistvu pijača, ki jo je mogoče jesti.