O tej bolezni govorimo takrat, ko vračanje želodčne kisline v požiralnik povzroča težave oziroma kadar se te težave pojavljajo vsaj 2 dni v tednu in poslabšajo kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejši težavi pri GERB-u sta zgaga (pekoč občutek v žlički ali za prsnico) in regurgitacija (vračanje kisle želodčne vsebine v usta), druge težave pa so še spahovanje, motnje požiranja in pretirano slinjenje. Te težave so znane kot značilni simptomi GERB-a.
GERB nastane, ker zaradi ohlapnosti mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom v požiralnik pride želodčna kislina. Mišica zapiralka skrbi za spuščanje hrane v želodec in se odpre, ko pogoltnemo hrano ali tekočino. Če je mišica odprta tudi, ko ne požiramo, želodčna kislina zateka nazaj v požiralnik ali še višje, celo do sluznice grla in žrela. Pri tem pride do draženja sluznice požiralnika, kar se običajno kaže kot zgaga ali bolečina. Pri bolnikih s hujšo obliko bolezni se lahko vname sluznica ali pa na sluznici požiralnika nastanejo razjede.V reviji poleg tega, zakaj GERB nastane, pišemo še kaj lahko storimo sami in kdaj moramo k zdravniku. Poleg zgage in regurgitacije GERB povzroča še druge, neznačilne težave, ki prizadenejo organe, povezane s požiralnikom. GERB je namreč lahko razlog za kronični kašelj, vnetje grla, hripavost, astmo, razjede zob, občutek tujka v grlu, (zunajsrčno) bolečino v prsih in druge. Te težave imenujemo neznačilni simptomi GERB-a, strokovno pa ekstraezofagealni GERB. Po nekaterih raziskavah naj bi kar 60 do 80 % bolnikov z GERB-om imelo katero od neznačilnih težav, pogosto tudi več skupaj.
Revija V skrbi za vaše zdravje izhaja večkrat na leto in obravnava vedno drugo aktualno zdravstveno temo. Na voljo je v lekarnah in čakalnicah družinskih zdravnikov po vsej Sloveniji, v avlah Krkinih poslovnih stavb in v Termah Krka ter na spletni strani krka.si. Nanjo se lahko naročite z naročilnico, ki je priložena vsaki reviji, ali prek obrazca na spletni strani krka.si.
