Starost je nekaj, česar se v današnji družbi mladi bojijo. Razne reklame tipa »naj vam gube ne uničijo življenja« in »uživajte v mladostnem videzu« in »celulit je bolezen, imejte kožo kot mladenka« in »povešene prsi so preteklost. Uporabljajte čudežni nedrček«, ki nas dan za dnem bombardirajo s televizijskih ekranov in časopisnih strani nam podzavestno vbijajo občutek, da je »biti grd« grdo, nesprejeto, neprimerno. Pa je res?
Pred kakimi petimi leti sem na svojem obrazu zagledala prve gube. Bile so smejalne in bilo jih je veliko. Kot bi se mi čez noč razcvetela koža okoli oči. Bila sem zbegana, nisem vedela kako naj reagiram. Najprej sem, seveda, pomislila na kreme proti gubam, pa sem se po kratkem času odločila, da jih ne bom uporabljala. Prvič zato ne, ker so izredno drage, drugič pa zato, ker se mi zdi, da je njihov učinek časovno pogojen, torej, če jih uporabljaš je efekt (kakršenkoli že), če pa jih ne, pa efekta ni. Po drugi strani nisem niti pomislila na obiske kozmetičark ali uporabe naravnih sestavin za zaviranje gub. V bistvu sem zelo hitro in zelo temeljito razčistila s svojimi gubami in staranjem in sprejela svoje telo tako kot je, kot postaja.
Dejstvo je, da me najbolj starata hčeri. V njiju vidim svoja leta, svojo prehojeno pot, vloženo energijo, solze, znanje, srce. Kakor na eni strani onidve raseta in se razcvetata, se sama na drugi strani na nek prav poseben način praznim, usiham. Tako najbrž mora bit, to je naravni krog staršev-otrok. Pa vseeno …
Staranje dojemam kot naravni cikel, v katerem lahko opazujem svoje telo, ki se fizično spreminja in svoj duh, svoje razmišljanje, dojemanje stvari, sposobnosti opazovanja družbe in sveta z drugih, v mladosti neznanih, zornih kotov. Včasih se odmaknem od sebe, kot bi šla ven iz svojega telesa, in opazujem svoje razmišljanje, postavljanje prioritet in spreminjanje vrstnega reda, ko mi je bilo še nekaj let nazaj najpomembneje imeti dobro službo, zdaj pa namenjam največ prostega časa svojima hčerama. In če zdaj še včasih pomislim na to, da bi šla ven plesat, sem z eno nogo že baje v tistem drugem delu, ki je namenjen starim mamam. Kupovanje literature za urejanje vrta je bojda »rezervirano« za starejše ljudi, pa delo na zemlji, investiranje v starost in s tem povezano zagotavljanje varnosti, ki upam, da bo vzdržalo ter načrtovanje prenove hiše tako, da bom tudi potem, ko me noge ne bodo več vedno ubogale in jih bo težje dvignit, pa ko bo spomin popuščal, imela večino pomembnih stvari pri roki in ne bom odvisna od tuje pomoči. Upam, seveda, da bom sposobna čim dlje živeti samostojno.
Ko takole včasih vzamem v roke svoj dnevnike, ki sem jih pisala v obdobju med 11. in 19. letom, pomislim na to, kako stari so že. Kako odmaknjen je čas, opisan v tistih zvezkih, kako sem se spremenila. Na trenutke pozabim, da sem bila otrok, da sem delala zelo podobne lumparije kot moji hčeri. Spominjam se, kako nisem razumela svoje babice, s katero smo živeli skupaj. Kot bi bili iz popolnoma različnih svetov. A bolj ko se bližam petdesetim letom, bolj razumem njeno posedanje ob oknu in strmenje v daljavo. Res je, da nisem še stara, vsaj ne napram petdesetletnikom, toda starajo me otroci in moj duh je starejši kot duh ženske, ki je pri istih letih kot jaz še vedno samska oz. šele premišljuje o tem ali bi imela družino ali ne. Zanimivo … Kaj se stara hitreje? Telo ali duh?
No ja, takih neumnosti obicajno ne berem, tudi tokrat sem samo naslov in par stavkov… Stara sem 65 let, moem sva skupaj od leta 1967, hcerka je stara 41, vnukinja bo 20, vnuk 16….in se nikoli nisem imela problema s svojim izgledom niti z menopavzo….okolje, tudi otroci in partner te sprejemajo taksno, kot v sebi cutis…. ce imas kompleks, ga imajo vsi….ce nisi z adovoljna s svojim videzom, naredi najprej notranjo kontrolo…. najlepse zenice smo tiste zgubane, s povesenimi zizeki…vsaka guba je del pretelosti….otrokom je to treba pripovedovati od malega…. da jih bo to osrecevalo…ne pa bremenilo….
vrtnica:
šele zdaj sem prebrala vaš komentar. kaj naj rečem. pri svojih letih imam dve najstnici, čez nekaj let bom – upam da- babica in o starosti kot taki sploh ne razmišljam. ne bi šla nazaj v mladost, spremembe telesa meen motijo in obremenjujejo. rada imam svoj obaz in gube na njem, partner me ima rad tako kot sem. če vam pomenijo vaša gladka stegna in pogledi mladcev največ na svetu … tudi prav, jaz tega ne opazim, ker me ne zanima. jaz sem mama, sem ženska v zrelih letih in sem človek. všeč sem si taka kot sem, kaj pa si vi milslite o meni, pa mi je res vseeno.
še nekaj … čez 30 let se bova lahko ponovno primerjali. takrat bom jaz že mogoče prababica, definitivno pa stara in 66 let in mu ne gube, ne celulit, ne kaj drugega ne bo prizanešeno, vam pa prav tako ne ne glede na to, da zdaj toliko daste na mladosten videz.
🙂 ni toliko pomembno koliko gub imaš, pomembno je, kaj imate v srcu, možganih in kaj ste v življenju naredili iz sebe. :))) odprava celulita ne šteje. :))))
Draga Katarina!
Priznam, da me je branje vašega prispevka pahnilo v rahlo depresijo. Že tako se na vsakem koraku borim s predsodki, da je ženska po 35. letu za odmet in odpad, potem pa preberem vaša razmišljanja, v katerih opisujete, kako vas imata vaši najstniški hčeri, še skoraj otroka, za staro!!!
Sedaj mi je tudi jasno, zakaj pri 36. nimam in nočem imeti otrok: ker bi me vsak njihov rojstni dan še dodatno spominjal na izginjanje mladosti!
jaz se namreč počutim še hudičevo mlado in seksi, žuram, itd., in marsikateri dvajsetletnik bi z veseljem legel z mano, pa imam pet let mlajšega fanta in moram reči ne 😉
Da se vrnem k bistvu: ne delajte nam trideset+ letnicam sramote s svojim videzom: namreč, po fotografiji sodeč, draga mlada dama, bi rekla, da jih imate kakšnih 50, tako utrujeni in zgarani se zdite.
Priporočam, pa čisto brez ironije, da začnete končno skrbeti zase! Le zakaj jaz z enim letom starosti več od vas izgledam, kot da jih imam 27, največ 28? Ne, ni genetika. Jaz pravim, da lepota ni naključje. Lepota je trdo delo! Garanje! In jaz ga opravljam z veseljem. Imam pač najraje na svetu sebe in rada izgledam mlada. Je to greh?
Mimogrede, vse na meni je naravno. Glajenje gub z botoksom vsako leto prestavim za še en rojstni dan – mogoče pa si ga bom končno privoščila naslednje leto… in zakaj tudi ne?
In zakaj nimam celulita kot večina žensk? Mogoče zato, ker si že od 20. leta prizadevno masiram stegna vsak dan? Vsak večer? Podobno velja tudi za ne-gube okoli oči? Da, rekla bi da res! Morda povprašajte Madonno (ki pa ima otroke), kako ji pri 50. uspeva biti tako mladostna. S trdim delom VSAK DAN!
Jaz menim, da je naša dolžnost, da smo videti kar se da najbolje. Ne glede na leta. In to, da imate celulit in ohlapna stegna, dojke, itd. je samo odraz pomanjkanja skrbi zase! Začnite se no končno negovati! Na trgu je dovolj proizvodov za to, vse kar potrebujete je, da nehate iskati izgovore, kot so otroci ali prezaposlenost. Jaz delam v visoko stresnem poklicu, pa se mi to ne pozna, kajti sledenje kultu mladosti je eden mojih imperativov. Vedno so se mi gnusile ženske, ki so se zapustile in razlezle takoj, ko so ustvarile družino in to je tudi razlog, zakaj jih moški varajo. Le komu bi ‘sedlo’ kar naprej gledati brezoblično vrečo v postelji ali kuhinji, pa naj bodo gube na obrazu smejalne ali kakšne drugačne vrste!
Boste zamahnili z roko, da sem plitka? V človekovi naravi je, da ljubi lepoto. Lahko vi zanikate estetski čut v sebi? Raje gledate lepo ali grdo okoli sebe? Ne rečem, da lepota ni zgolj površinska, in da so notranje vrednote to, kar naredi Človeka, ampak tudi lepota nam je bila dana z razlogom. Zakaj je v naravi samo mladost lepa? Iz čisto preprostih prokreativnih razlogov.
Mladi geni = dobri geni = zdravi geni = primerni za razplod. S tem, ko lepota usiha, narava opozarja, da je večja možnost genetskih napak in anomalij pri zarodku, zato daje posamezniku jasen STOP, ko naleti na star in grd osebek (ne razplajaj se z njim/njo), nasprotno pa mu je biološko vgradila nagon in poželenje po lepem in čvrstem.
Vse navedeno pa nas seveda še vedno ne odreši skrbi pred staranjem 😉 Toda: lahko ga odlagamo. Z zavestno skrbjo zase in z VERO v to, da smo mladi. Misel je VSE!
Srečno.
[…] Moje teme se bodo sukale okoli starosti … tiste obdobja, ki me še čaka. Moja prva kolumna je tale – Staranje telesa in duha. Zaenkrat baje dvakrat na mesec, a kolikor poznam sebe znabiti vsak […]