Je pa majica, po angleško T-Shirt, lahko tudi zelo priročno darilo ob različnih priložnostih (rojstni dnevi, obletnice, praznovanja takšna in drugačna). Seveda pa je lahko T-majica tudi lepo, zanimivo, božično ali novoletno darilo. Tudi za tujce. Spomnimo se namreč, da smo pred kratkim uvedli nov (turistični) slogan: I Feel Slovenia. Čutite Slovenijo, čutite ljubezen? Naj jo začutijo tudi izven naših meja. Podarite jim majico z našim novim (turističnim) sloganom.
Skorajda sem zašel z naslovne teme … Poglejmo si kratko zgodovino naše današnje tematike, ta je namenjeni slavni majici, ki jo večina sveta pozna pod imenom T-SHIRT. Različni internetni viri so si glede nastanka slavne majice dokaj neenotni. Prvi »teoretiki« vneto zagovarjajo tezo, da T-majica izhaja neposredno iz »spodnjega perila devetnajstega stoletja«, in so jo zagotovo v približno takšni obliki, da bi jo že lahko imenovali T-majica, poznali kar nekaj časa pred letom 1900. Drugi »modni zgodovinski viri« pa – mnogo bolj prepričljivo in predvsem množično – trdijo, da si je T-majico »izmislila« ameriška (ali pa morebiti katera od evropskih) vojska, ki je pogruntavščino s pridom uporabljala v vročih mesecih in letih prve svetovne vojne.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=b1rf23Bu2Ng[/youtube]So pa so vsi »modni zgodovinski analitiki« enotni v oceni, da je prvi sunek, pospešek, T-majica dosegla kmalu po koncu prve svetovne vojne, torej kmalu po letu 1918, ko so se iz bojnih rovov vrnili utrujeni ameriški pehotni vojaki, predvsem pa mornarji, ki so bombažno majico, zaradi njene velike uporabnosti, kaj kmalu »skorajda posvojili«. Leta 1920 je bila T-majica uradno vpisana v slovar Merriam Webster in takrat se je zdelo, da je pred majico čudovita prihodnost. In res je bilo tako.
V kratkem zgodovinskem orisu je treba omeniti še nekaj posameznih dogodkov. Skorajda zagotovo je bilo – med drugim – pomembno, da se je leta 1932 vodstvo kluba University of Southern California Trojans, skupaj z odličnim trenerjem Howardom Jonesom, odločilo, da njihovi igralci ameriškega nogometa potrebujejo »lahko oblačilo za trening«. Za pomoč so zaprosili podjetje Jockey Internacional Inc., ki je kaj hitro ustvarilo »poceni spodnje oblačilo, ki je uspešno vpijalo znoj«. Skorajda istočasno sta s proizvodnjo zelo zanimivega kosa oblačila pričeli tudi podjetji Fruit of the Loom in Hanes.
V upravah vseh treh imenovanih podjetjih, ko so slišali, da se je začela druga svetovna vojna, razumljivo, niso bili ravno veseli. Res pa je, da so postali malo boljše volje, ko so ugotovili, da si je vrhovno poveljstvo ameriške vojske (U.S. Army in Navy) za svoje vojake zaželelo na milijone kosov zmeraj bolj popularnih majic. Z ameriško vojsko, ki je tako in drugače osvajala znani svet, je države izven ZDA preplavljala tudi T-majica, ki pa je kaj kmalu prestopila ozke (predvsem vojaške) okvirje.
Že leta 1948 je bila T-majica prvič »izrabljena« v politične namene. Prva potiskana majica (sedaj je v muzeju Smithsonian) je nosila napis »Dew-IT with Dewey«, v predvolilni kampanji pa je bila – seveda – narejena zato, da bi čimbolj koristno služila kandidatu za ameriškega predsednika Thomasu E. Deweyu. Že leta 1952 je majico z napisom »I Like Ike« v predvolilnem boju uspešno uporabil nekdanji slavni general in kasnejši ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower. V ZDA in drugod po svetu je bila T-majica tako že vse od sredine prejšnjega stoletja uporabljena tudi v politične (in različne druge, predvsem aktivistične) namene. Najbolj pogosto se pri tem spomnimo na lik dveh socialističnih voditeljev, Che Guevare in Tita, ki še dandanes pogostokrat krasita majico kakšnega novodobnega družbeno-kritičnega upornika.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=t_UA0XdtA98[/youtube]Res pa je, da so T-majico, bolj kot politiki, vsekakor znali bolj, predvsem pa uspešneje, »izkoristiti« ljudje šov-biznisa. T-majica se je namreč v pop-kulturi počutila kot postrv v Soči. Z modo nošenja T-majic sta vsekakor začela velikana svetovnega filma, Marlon Brando si je preprosto bombažno oblačilo raztrgal v navalu strasti ali jeze (saj je vseeno) v filmu Tramvaj Poželenje, James Dean pa je bil pravi lepotec s svojo T-majčko v Uporniku brez razloga. Kasneje so T-majice z velikim veseljem za svoje promocijske aktivnosti pobrali še številni glasbeniki, največje glasbene skupine na svetu (le kdo se ne bi spomnil slavnega jezika, ki je bil zaščitni znak kotaleče se skupine Rolling Stones).
Številne (filmske in glasbene) zvezde so v preteklih letih, desetletjih tudi s pomočjo majic množicam pošiljale različna sporočila, npr. Ustavite vojno, Ljubim New York, Ustavite nasilje nad ženskami, Ne tepem otrok, Ne nosim krzna … Vendar pa se danes, ko se je industrija T-majic še bolj razmahnila, če lahko tako rečem, sporočila vračajo tudi nazaj k slavnim osebam, na primer k suhljatim manekenkam: FEED THE MODELS (SAVE THE WORLD). In ker dandanes tisk na majice sploh ni več noben strašljiv bav-bav, so tudi majice obarvane zelo lokalno (GD Ruše, BlogBejba, Vaški pijan’c) ali morebiti celo družinsko, poglejmo nekaj izmišljenih primerov: Vse najboljše, mama; Oči, zakaj sem tako podoben našemu poštarju?; Moj brat je bedak; Moja sestra je (spet) noseča; Ljubim te, Mojca. Skratka, T-majice radi nosimo, pa naj bo poletje ali zima. [youtube]http://www.youtube.com/watch?v=OnE_y_lPPmA[/youtube]