Smrt je le en kratek del življenja

Dokler sem živ, se veselim, smrti se ne bojim!
Zato, ko boš prišla pome, smrt,ne misli, da bom zato strt!
Vedel bom, da je prišel moj čas, ko bom oddal še zadnji glas.
In zazrl se bom nazaj v življenje, tam ugledal tudi trpljenje,
ljubezen, ki sem najbolj ljubil jo, bom pustil mojim, da ostanejo z njo.
Odhajam, kam, še ne vem, ko pridem tja, vam vse povem!

Danes je en bolj žalosten dan. Vreme je turobno, deževno, izvedeli smo, da so našli Tomaža mrtvega na gori. Čeprav ga ne poznam, mi je težko. Premišljujem, kot že nekajkrat do sedaj, kako gledam na smrt in ugotavljam spet in ponovno, da je treba takrat, ko živimo, ž-i-v-e-t-i in ne premišljevati, kako bomo umrli in kaj bo potem. Seveda puščam ljudem njihovo vero v posmrtno življenje, ki jim verjetno občutno zmanjša strah pred smrtjo. Vsak razmišlja po svoje in tako je prav. Vsi pa smo na istem: to življenje je omejeno in enkrat se bo končalo za vsakega od nas.

Kako je zreti smrti v obraz

Nikoli nisem še zrla smrti resno v obraz, niti doživela smrti ob umirajočem človeku. Morda je ravno zato to takšen tabu zame, čeprav sem seveda hvaležna, da mi tega ni bilo treba izkusiti. Ampak saj veste, vsaka stvar je za nekaj dobra. Vem, da ljudje, ki so to doživeli, pravijo, da nas takšna izkušnja obogati in rada jim verjamem. Včasih se počutim kot noj, ki drži glavo v pesku in noče pogledati ven. Po drugi strani pa se sprašujem, če se res potrebujem obremenjevati z mislimi, ki me ne osrečujejo, ker vse to bo itak enkrat prišlo in takrat se bom spopadla, s čemer bo treba.

Veličina ljudi, ki so ob umirajočih

Občudujem ljudi, ki so ob ljudeh, ki umirajo, jim pomagajo in stojijo ob strani. Ko pomislim, da mi je včasih že težko iti k moji bolni mami, ki niti ni na smrt bolna, pa še mama mi je, takšne ljudi še toliko bolj cenim. V hiši mojih staršev občutim vsepovsod slabo energijo in zdi se mi, da se je, dalj časa ko sem tam, navzemam. Najbrž bi se morala na nek način zaščititi, preden grem tja. Ampak ko greš k svojim ljudem se je težko zaščititi! Kakšna energija je šele, ko ljudje umirajo? Pravijo, da so bolnice kot je npr. onkološka energetsko zelo slabe.

Hvaležnost za življenje

Poskušam misliti na nekaj lepega, pozitivnega, občutiti toplino in ljubezen. Ozrem se okoli sebe in pomislim: zdrava sem, na toplem sem, imam čudovito družino, bistre možgane, ki vneto meljejo, prsti pa se poslušno odzivajo na tipkovnici. In imam vas, bralce, ki berete moje misli. In si domišljam, da s pisanjem delam nekaj dobrega, nekaj kar ljudi razvedri ali jim da voljo. Predvsem voljo do življenja in željo po dihati, peti, smejati se, jokati, se pogovarjati, ljubiti, biti srečni.

Kot nam jo je dal Tone Pavček, ko je zapisal:
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.
Pogledam skozi okno: dan ni več tako turoben, dež je skoraj ponehal in ah … kako lepo je vdihniti toplovlažen jesenski zrak …