Spet drugič mi gre bolje. Če plačam mesečni abonma aerobike, me peče slaba vest zaradi denarja. Če pa je zunaj mraz in tema, tudi razmišljanje o financah ne zadošča, da zapustim toplo domače ognjišče.
Ne ljubi se mi
Včasih sem imela izgovor, da nimam časa, ker sem resnično imela po službi marsikaj za opraviti, saj so bili tu otroci, ki jih ni tako lahko prepričati, da se mamici nič ne ljubi. Danes ni več dobrega izgovora, razen klišejskega, da se mi pač ne ljubi. Včasih pomaga, da pomislim na moje jutranje vstajanje, ko se zbudim polomljena, kot da me je ponoči kdo tepel ali pa na tehtnico, ki je pokazala preveč.
Ko bi mi kdo vsaj pomagal
Velikokrat sem si želela, da bi imela doma kakšnega zagnanega športnika, ki bi me stimuliral in motiviral k gibanju. Pa ga nimam oz. on pač dela, kar njemu paše, za sebe in za svoje telo se moram pa kar lepo sama pobrigati. In tako je tudi prav.
V dvoje je lažje
Tako se mi najbolj obnese, da se dogovorim s kakšno frendico, ki ima podobne težave kot jaz. Ker sva obe toliko spoštljive ena do druge, da če se zmeniva, se potem tega drživa in tako se čez poletje dajeva na tenisu, čez zimo pa na kakšnem pilatesu.
Morda bomo sčasoma s svojim zgledom k gibanju pritegnili tudi svojega partnerja in mu s tem pomagali bolj, kot je možno pomagati z drugimi dejanji.
Preizkusimo različne možnosti, bodimo inovativni
Vsekakor je dobro, in to priporočajo tudi strokovnjaki, da si izbiramo različne športe in oblike gibanja, tako da ne pride do ponavljanja istih gibov, kar lahko hitreje vodi do poškodb. Pa tudi iz motivacijskega stališča je to boljše. Če je komu dolgčas, priporočam, da se loti česa nenavadnega. Kot je npr. tečaj salse. Menda se zmigaš po dolgem in počez. Ali pa tečaj trebušnega plesa?
Ko si bolan, je prepozno
Dobro v slabem je, da si velikokrat ob pogledu na mojo bolno mamo rečem, da bom naredila vse, da bom poskušala preprečiti bolezen. Vem, da je nekaj v mojem dosegu, nekaj pa tudi ne. Ampak vsaj nekaj lahko naredim, tudi če kdaj ni tako udobno. Najlažje se je potem na stara leta izgovarjati na pomnajkljiv zdravstveni sistem.
Dolgčas? Kje pa!
Kar se tiče popestritve življenja v obdobju, ko smo sicer že razbremenjeni kar se tiče otrok, vendar pa še vedno v službi, ne verjamem, da jih je prav veliko, ki jim je dolgčas. Če pa je kje kdo, ki je že v pokoju in mu je dolgčas, pa se mi zdi, da je danes na voljo res veliko možnosti, da si dneve popestrimo, od raznih tečajev, do upokojenskih društev, ki prirejajo izlete, do kratkih ali dolgih pohodov v hribe, kjer se ljudje spremenijo in postanejo bolj veseli, prijazni, komunikativni in zlahka najdeš družbo, če si seveda to želiš.
Tudi na internetu najdeš ogromno informacij, kaj vse je na razpolago, zato je res dobro, da se naučimo toliko uporabljati računalnik, da lahko surfamo po internetu, sodelujemo na forumih in da znamo pošiljati maile.
Včasih je treba samo ven iz hiše stopiti, pa se ti takoj začne dogajati!
Na začetku se moramo malo prisiliti, vendar nam kasneje ne bo nikoli žal. Ne mi verjeti, raje preizkusite sami! Vem, da boste!
