Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je pred mednarodnim dnevom starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra, objavila prav zanimivo statistiko o starejših pri nas.
Podatki kažejo, da število starejših v Sloveniji močno narašča. 1. januarja letos jih je bilo dvakrat toliko kot leta 1991. Med drugim pišejo, da se je lani poročilo 175 moških in 60 žensk, starih 65 let ali več. Ob tem se je med starejšimi od 59 let ločilo kar 309 moških (14 % vseh lani ločenih) in 197 žensk (9 % vseh).
Več kot tretjina prebivalcev, starih 85 ali več, živi samih
Gospodinjski status prebivalcev se s starostjo spreminja. Medtem ko jih je v starostni skupini 65–69 let v 2021 skoraj dve tretjini živelo z zakoncem oz. partnerjem, pa je bilo pri starosti 85 let ali več takih nekaj več kot petina. Po drugi strani jih je iz starostne skupine 65–69 let v skupinskem gospodinjstvu (kamor spadajo tudi domovi za starejše) živelo 1 % posameznikov, iz skupine starejših od 85 let pa 15 %.
Za poroke nikoli ni prepozno – pa za ločitev očitno tudi ne
Število sklenjenih zakonskih zvez se pri starejših skozi čas rahlo povečuje. V zadnjih 30 letih je bilo največ ženinov iz te starostne skupine lani, 175, največ toliko starih nevest pa leto prej, 86. Lani se je največ starejših ženinov, 34 %, poročilo z nevesto iz iste starostne skupine. 15 % ženinov se je poročilo z nevesto, mlajšo od 50 let. Po drugi strani pa so se starejše neveste v večini primerov (85 %) poročile s starejšimi ženini.
Tudi starejši se ločujejo. Med starejšimi od 59 let, ki so se lani ločili, je bilo 309 moških (14 % vseh lani ločenih) in 197 žensk (9 % vseh). Največ se jih je razvezalo prav v tej starostni skupini. 58 % mož, starih 60 let ali več, se je razvezalo od prav toliko stare žene, medtem ko je bil delež žen, starih 60+, ki so se razvezale od toliko starih mož, 90 %.
Raven dosežene izobrazbe med starejšimi nižja od povprečja
Lani je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 22 % prebivalcev Slovenije (15+), med starimi najmanj 65 let pa je bilo takih 35 %. Ravno obrnjeno je bilo pri osebah z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delež v celotni populaciji je znašal 26 %, med starejšimi pa 15 %.
Med starejšimi so občutne razlike pri ravni dosežene izobrazbe. Delež žensk z največ osnovnošolsko izobrazbo je za skoraj 22 odstotnih točk večji kot pri moških, obrnjeno pa je pri starejših z doseženo srednješolsko ali terciarno izobrazbo.
Koliko starejših je še delovno aktivnih?
V 2023 je bilo delovno aktivnih 13.900 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, kar je predstavljalo 1,5 % vseh delovno aktivnih. Med delovno aktivnimi starejšimi je bilo 9.919 (71 %) moških in 3.981 (29 %) žensk. Najpogostejši poklic, ki so ga opravljali, je bil živinorejec/živinorejka.
Pokojnino je prejemalo 635.012 oseb, največ med njimi, 76 %, je bilo prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna neto starostna pokojnina je znašala 823 EUR. Povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin je bila lani 62 let in 9 mesecev za moške ter 61 let in 8 mesecev za ženske.
Starejši vse pogosteje uporabljajo internet in mobilni telefon
Število uporabnikov interneta med starejšimi (65–74 let) narašča. Leta 2007 jih je že kdaj uporabilo internet 8 %, lani pa je bilo takih kar 71 %.
Narašča tudi uporaba mobilnih telefonov. Lani je tega uporabljalo 98 % prebivalcev Slovenije (starih 16–74 let), med starejšimi (65–74 let) pa jih je bilo le 2 odstotni točki manj.
Med starejšimi je bilo sicer več uporabnikov mobilnega telefona s samo osnovnimi funkcijami (22 o. t. več). Večje razlike so pri uporabi pametnega telefona. V primerjavi z vsemi uporabniki pametnega telefona, starimi 16–74 let, je starostna skupina 65–74 let prek tega v manjši meri uporabljala spletna družbena omrežja (33 o. t. manj), zemljevide oz. navigacijo (29 o. t. manj) in e-pošto (28 odstotnih točk manj).
Vir: SURS
Urednica portala MojPrihranek.si
