Marlene Dietrich, glamurozna diva, ki je z magično in misteriozno osebnostjo postala mit, je zaslovela z neobičajnim androginim, a hkrati ženstvenim stilom, ki je zašibil kolena občudovalcem in občudovalkam. Bolj kot prezentacija dejanske osebnosti je njena osupljiva pojava refleksija kolektivnih imaginacij ter rezultat trdega dela pri ustvarjanju mistične aure popolnosti in glamurja.
Čeprav kot filmska igralka ni bila posebno talentirana, je imela izjemen dar osupniti občinstvo, kadarkoli se je pojavila v javnosti. Kljub svoji umetelni podobi je delovala povsem naravno.
Kot Marie Magdalene Dietrich je bila v Berlinu rojena leta 1901. V najstniških letih je strastno oboževala dvoje: film in glasbo. Oboje je združila že na samem začetku svoje kariere z igranjem v spremljevalnem orkestru nemih filmov.
Svojega prvega dela ni dolgo obdržala, saj so ostali glasbeniki bolj kot notam pozornost posvečali njenim nogam. Morda se ima za prodor na gledališke odre zahvaliti ravno slednjim. Zaznamovala jo je redka sposobnost stati nepremično na odru in vseeno pridobiti pozornost gledalcev.
Če je pri tem kadila cigareto (zelo počasi in seksi), je občinstvo pozabilo na ostale igralce. Tako jo je opazil Josef von Sternberg, ki je iz nje ustvaril mednarodno zvezdo.
Marlenina prelomna vloga je bila v filmu Plavi angel (Der Blaue Engel, Sternberg, 1930), kjer je igrala kabaretno pevko z markantnim vzdevkom Lola Lola. Njen glas je bil vsaj tako pomemben kot videz, saj je bil film Plavi angel ena prvih uspešnic zvočnega filma. Igralska pot jo je nato naglo vodila v Hollywood, kjer je najsvetleje sijala v ozvezdju 30. let prejšnjega stoletja.
Sternberg je fetišiziral Marlenino slavno androgino podobo v filmu Maroko (Morocco, 1930), v katerem je oblečena v moška oblačila in cilinder provokativno poljubila žensko. Postala je ženska, ki je bila pripravljena prevzeti moški svet v moški uniformi in z moško drznostjo.
Njen stil ni bil moški, ampak koketen, nonšalanten, eksotičen in usodno zapeljiv. Kritiki so jo imenovali inkarnacija seksa in simbol glamurja, občinstvo pa je v njej videlo center erotične pozornosti in občudovanja.
Pomembnejše od fame, ki je nastala okrog njene seksualne privlačnosti, je bila njena medijska predstava podobe avtonomije in moči, ki je v zlati dobi Hollywooda utelešala skrivne sanje žensk. Subtilen poziv nežnejšega spola k enakopravnosti je Dietrichovi prislužil globoko spoštovanje in status brezčasne ikone.
