V gnojilih najdemo različna mineralna hranila, ki so pomembna za rast in razvoj rastlin. Gnojenje je torej enako kot naše prehranjevanje. Edina razlika je v tem, da se sorazmerno pogosto zgodi, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj gnojila vsebujejo in v kolikšni količini.
Slednje je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da na gredo dodamo premalo ali preveč gnojila. Oboje je slabo. Pri »premalo« je zadeva povsem jasna – rastline ne dobijo dovolj hrane.
Manj razumevanja pa ljudje kažejo pri tem, kaj je preveč. Tudi preveč dobrega je lahko slabo. Ne verjamete? Pripravite si svoj najljubši obrok, potem pa pojejte dvojno porcijo. Kako se boste počutili. Enako lahko preveč hranil škodi tudi rastlinam.
Kaj vsebujejo gnojila?
Rastline tekom svojega razvoja potrebujejo različna mineralna hranila. Med temi minerali najdemo tri, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin in so navadno v naravi v pomanjkanju. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Popolna mineralna gnojila tako vsebujejo vse tri omenjene minerale (od tod oznaka NPK).
Na etiketah je navadno podana koncentracija posameznega minerala v odstotkih. Oznaka »7:7:7« tako pomeni, da gnojilo vsebuje 7 % dušika, 7 % fosforja in 7 % kalija. Poleg mineralov, ki jih rastline potrebujejo v večjih količinah pa je še cel nabor drugih, ki jih potrebujejo v manjšem obsegu. Imenujemo jih mikrohranila ali elementi v sledeh.
Dušik (N)
Dušik je zelo pomemben element za rast rastlin. Navadno ga povezujemo z vegetativno rastjo – gnojila z veliko dušika spodbujajo rast poganjkov in listov. Po rastlini se hitro transportira in lahko ga dodajamo tudi preko listov. Dušik je najbolje dodajati na začetku rastne sezone, da rastlinam damo dovolj zagona.
Po sredini poletja pa dušika ni več priporočljivo dodajati na grede, saj lahko vzpodbudi rast novih poganjkov, ki se ne bodo utrdili do prve zmrzali.
Ob pomanjkanju dušika pri prizadetih rastlinah opazimo rumenenje listov, pri čemer se znaki najprej pojavijo na starejših listih. Kasneje lahko porumenijo tudi mladi listi. Celotna rastlina je zavrta v rasti in občutljiva na bolezni. Včasih se v kombinaciji z rumenenjem pojavi rdečkasta obarvanost listov in stebla.
Prekomerno dodajanje dušika povzroči bujno rast listov in poganjkov. Pri tem pa je rastlina bolj občutljiva na bolezni in škodljivce. Poveča se tudi verjetnost poškodb zaradi vetra, zmrzali ali suše.
Fosfor (P)
Fosfor je potreben za kvaliteten in močan koreninski sistem, zaradi česar posledično vpliva tudi na privzem vode in drugih hranil iz tal. Pomemben je tudi pri skladiščenju energije in tvorbi semen. Fosfor lahko rastlinam dodajamo preko celotne rastne sezone. V prvi polovici rastne sezone (do konca junija) ga je najbolje dodajati v kombinaciji z nižjimi koncentracijami dušika.
Pomanjkanje fosforja povzroči slabo razrast koreninskega sistema, kar poveča občutljivost rastlin na sušo. Pri mlajših rastlinah, ki so izpostavljene pomanjkanju fosforja se navadno opazi tudi zakrnelost v rasti.
Pri fosforju navadno težko prekoračimo optimalno koncentracijo, saj rastline dobro regulirajo njegov privzem.
Kalij (K)
Kalij je v tleh navadno slabo dostopen, pri čemer je za rastline pomemben za cvetenje in plojenje. Pomemben je tudi za izravnavanje učinkov dušika, saj pomaga pri utrjevanju poganjkov in izoblikovanju njihove odpornosti na bolezni in škodljivce. Rastlinam bo koristilo zmerno dodajanje kalija preko celotne sezone. Pri tem lahko nekoliko povečate koncentracije v času cvetenja in tvorbe cvetov. Dodatek kalija bo rastlinam koristil tudi ob zaključku sezone, saj bo izboljšal njihovo odpornost na zmrzal.
Ob pomanjkanju kalija opazimo slabo cvetenje in rastline z pegami odmrlega tkiva na listih. Rastline so manj odporne na okoljske ekstreme in povzročitelje bolezni.
Ob prekomernemu dodajanju kalija lahko pride do pomanjkanja drugih elementov kot npr. magnezija. Rastline postanejo zavrte v rasti in dobijo modrikasto zelen ton.
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
