Med rešitvami iz projektov v okviru programa Aktivno življenje s podporo (Active Assisted Living Programme – AAL) je denimo robot, ki ljudem z demenco lahko nenehno odgovarja na vedno ista vprašanja, je dejala Marcusova.
Uporaba sodobnih tehnologij je v Sloveniji šele na začetku, kar ne velja le za storitve s področja pomoči starejšim, je opozoril Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo po njegovih besedah zelo podpira uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kar bo razvidno tudi iz strategije s področja demografskih sprememb. Uporaba IKT med socialnimi delavci in starejšimi bo še zlasti poudarjena, je napovedal.
Predstavnik enega od AAL projektov v Sloveniji in aktivni sodelavec AAL Drago Rudel je menil, da bi morala biti AAL v Sloveniji bolj navzoča, nujno pa je tudi sodelovanje. Z njim se je strinjal Jožef Gašperšič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je sicer predstavil projekt AAL iCare. Ta nudi podporo neformalnim pomočnikom starejših in družini.
Hristijan Gjoreski z Inštituta Jožef Stefan pa je opozoril na težavo, ko strokovnjaki s področja računalništva in drugi strokovnjaki ne govorijo istega jezika in se včasih zato ne razumejo. Namen projekta AAL fit4life, ki ga je predstavil, pa je starejše delavce spomniti na čas za psihično ali fizično sprostitev.
