“Družina še ni bila pod takimi pritiski kot v današnjem času in zdaj iščemo rešitve zanjo, da bi nam bilo vsem življenje lepše,” je na okrogli mizi o družini kot medgeneracijski skupnosti in njenem vplivu na medgeneracijske odnose v širši družbi dejal Andrej Jus z Inštituta Hevreka, ki je okroglo mizo povezoval.
Po besedah Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo v Ljubljani je družina prvi prostor, kjer se že od najbolj rosnih let učimo sočutja. Družino moramo soustvarjati, pri tem pa smo v skupnem procesu, je dejala. “Pogovori v družini morajo biti taki, da se ljudje v njej počutijo kot spoštljivi in odgovorni zavezniki,” je opozorila.
Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je menil, da je treba narediti korak naprej v sožitju. To lahko naredi tretja generacija zahodne kulture, je prepričan. Opozoril pa je tudi, da se moramo vsi naučiti ustrezne komunikacije. “To je osnovno,” je zatrdil.
V. d. generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Ružica Boškić je med težavami, ki jih opažajo na ministrstvu, omenila nasilje v družini, ki pa ga starejši niti ne zaznajo kot nasilje. Prav tako se na direktoratu soočajo z vprašanji skrbništva. To bo tudi problematika, ki jo bo zajel družinski zakonik, ki ga bodo po njenih besedah “odpirali prihodnje leto”. Opažajo pa tudi, da se nekateri vzorci v družini ponavljajo. Če so materi denimo odvzeli otroka, je velika verjetnost, da se bo to zgodilo tudi njeni hčerki, je dejala.
V Makedoniji je moderna družina danes večgeneracijska družina, je dejal predsednik Zveze društev upokojencev Makedonije Dragi Argirovski. Mladi živijo skupaj s starši, saj nimajo sredstev, da bi se osamosvojili. Starši pa jim pomagajo tudi pri varstvu otrok. Otroci tako v šoli neredko odgovarjajo, da bodo upokojenci, ko odrastejo, saj imajo v njihovi predstavi le upokojenci čas in denar, je dejal Argirovski.
V centrih za socialno delo v Sloveniji pa ugotavljajo, da bivanje v medgeneracijski skupnosti ni zagotovilo, da bo starejši človek srečen. V družini je pomemben pogovor, in sicer tako takrat, ko je lepo, kot takrat, ko ni, je dejala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva. Spomnila je, da je družinska mediacija lahko prva stopnica, ki uči komunikacije.
Oglejte si tudi ostale članke o F3ŽO >>
