Srce in ožilje 'kriva' za tretjino smrti

V Sloveniji umre zaradi bolezni srca in ožilja 33 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk, starih od 54 do 64 let, pri starejših pa so ti odstotki še višji. Na leto približno 3000 Slovencev utrpi srčni infarkt in približno 1000 nenadno srčno smrt.

Dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja

Več kot imate dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, večja je verjetnost, da boste doživeli nevarni srčnožilni zaplet (npr. srčni infarkt, možgansko kap). Prisotnost treh dejavnikov tveganja verjetnost za nastanek usodnega srčnožilnega zapleta več kot potroji.

Zdravniki pri ocenjevanju srčnožilne ogroženosti uporabljajo lestvico Evropskega kardiološkega združenja, s katero določijo verjetnost pojavnosti srčnožilnega zapleta v naslednjih 10-tih letih in pri kateri upoštevajo vse obstoječe dejavnike tveganja. Pri majhni, blagi in zmerni ogroženosti (verjetnost pojava dogodka v 10-ih letih do 20 odstotkov) se priporoča običajno le vodenje zdravega načina življenja in odpravljanje morebitnih dejavnikov tveganja; pri veliki in zelo veliki ogroženosti (vrednost čez 20 odstotkov) pa se pogosto uvede tudi zdravljenje posameznih dejavnikov tveganja z zdravili.

Od žilnega vnetja do angine pektoris

Ateroskleroza je vnetni proces v steni žil, ki nastane kot posledica nezdravega načina življenja in lahko vodi do usodnih srčnožilnih zapletov. Pod vplivom dejavnikov tveganja pride do motenega delovanja notranje plasti žilne stene, v kateri se razvije vnetje, na mestu vnetja pa se nato nalagajo obloge maščob, na primer holesterola, veziva in kalcija, nanje pa se začnejo lepiti tudi krvne ploščice ali trombociti. Obloge s časom vedno bolj rastejo in začnejo ožiti svetlino žile, ob tem pa postane takšna obolela žila toga in se slabše krči in širi. Pretok skozi žilo se upočasni in se ob popolni zapori žile zaustavi, s čimer je prekinjena oskrba organov z energijo in kisikom. Ateroskleroza poteka istočasno po vsem telesu, vendar so lahko posledice bolj izražene na enem kot na drugih organih. Zoženje žil srca ali tako imenovanih koronarnih žil se kaže kot angina pektoris, popolna zapora pa kot srčni infarkt.

Zmanjševanje pretoka po zoženih koronarnih žilah ostaja dolgo časa neopaženo. Ko so žile zožene na polovico, govorimo o pomembni zožitvi žile, ko pa je zožitev žile 70 do 80 odstotna, pa o klinično pomembni, saj ima bolnik zaradi nje težave. Težave se začnejo pojavljati ob telesnih ali duševnih naporih, ko je potreba po energiji in kisiku v celicah večja, oskrba srčne mišice pa je zaradi zmanjšanega pretoka skozi žile nezadostna. Pojavijo se tipični znaki, imenovani tudi angina pektoris ali “stiskanje v prsih”.

Značilna za angino pektoris je huda pekoča, tiščoča ali stiskajoča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v vrat, čeljust, v levo ramo ali v celo levo roko, v zgornji del trebuha ali v hrbet. Bolečina se ne spreminja ob dihanju ali spremembi položaja, lahko pa se poslabša ob telesnem naporu ali mrazu. Bolečino lahko spremlja slabost in bruhanje, bolnik je lahko bled in se znoji. Bolečina popusti, če se bolnik umiri ali uporabi nitroglicerin in nikoli ne traja več kot 20 min. Če se bolečina ne umiri po 20 minutah ali se še stopnjuje, lahko upravičeno sumimo, da je prišlo do popolne zapore žile oziroma miokardnega infarkta.

Srčni infarkt lahko poteka tudi povsem neopaženo

Aterosklerotična obloga na žili lahko poči in na razpoko se začnejo lepiti krvne ploščice, ki tvorijo krvni strdek, ki žilo še hitreje oži. Ko se žila popolnoma zapre, del srčne mišice, ki ga ta žila oskrbuje, ni več prekrvavljen in mišične celice pričnejo odmirati. Stanje se imenuje miokardni ali srčni infarkt in ga je potrebno čim hitreje zdraviti. Cilj zdravljenja je čimprejšnje odprtje zaprte žile in vzpostavitev ponovne prekrvavitve, potrebne za preživetje poškodovanih mišičnih celic.

Za razliko od angine pektoris huda bolečin pri srčnem infarktu traja dlje kot 20 minut in ne popusti ob uporabi nitroglicerina. Bolečina se lahko pojavi tudi v mirovanju in je tako huda, da bolniku onemogoči vsako dejavnost. Lahko jo spremljajo tudi znojenje, slabost in bruhanje, dušenje in razbijanje srca. Poznamo pa tudi obliko srčnega infarkta, ki se pojavlja predvsem pri sladkornih bolnikih in starostniki in poteka “nemo”, torej brez težav. Nanjo moramo biti še posebno pozorni, saj lahko zgrešimo pravočasno diagnozo in jo začnemo zdraviti prepozno.

Ukrepajte takoj:

•	Če je bolečina v prsih v mirovanju zelo huda in traja več kot 5 minut, in angine pektoris prej niste poznali ali ste jo občutili poredko, vzemite tableto Aspirin in takoj pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112;

•	Če se je pri že znani angini pektoris ob obremenitvi spremenila vrsta bolečine (pojavi se pogosteje, je močnejša kot prej in traja dlje, sprožijo jo novi dejavniki ali se pojavi prej ob že znanem sprožilnem dejavniku) pojavijo zelo hude bolečine, vzemite pod jezik tableto ali uporabite pršilo nitroglicerina, kar lahko ponovite 3x v razmaku 5 minut. Če bolečina po 15 minutah še vztraja vzemite tableto Aspirin in takoj pokličite številko 112;

•	Nikoli sami ne vozite avta, ampak počakajte na prihod reševalcev;

•	Če smo prisotni ob bolniku, ki nenadno izgubi zavest in ne tipamo srčnega utripa, ga začnemo oživljati: izvajamo masažo srca in umetno dihanjem in če je na voljo avtomatski defibrilator, ga čimprej uporabimo. Oživljanje izvajamo do prihoda reševalcev. Ob prihodu reševalcev podamo potrebne podatke in opišemo stanje bolnika ter ukrepe, ki smo jih izvajali.