Preostali kalcij najdemo v živčevju, mišicah, srcu in v krvi, kjer sodeluje v številnih pomembnih procesih v organizmu. Kalcij nenehno prehaja iz kosti v kri in obratno in če ga ne zaužijemo dovolj, se izplavlja iz kosti, te pa se redčijo.
Z zadostnimi količinami kalcija lahko upočasnimo izgubljanje kostne mase in napredovanje osteoporoze. Ker pa v starosti kalcij vedno slabše prehaja iz prebavil v kri, od koder se nato vgrajuje v kosti in razporedi po vseh ostalih tkivih, ga je potrebno zaužiti večje količine. Razvoj osteoporoze ni nujno vedno posledica menopavze in starosti.
Do zmanjšanja kostne gostote pride tudi po dolgotrajnem zdravljenju s kortikosteroidi, po gasterektomiji (delni odstranitvi želodca) in dolgotrajni imobilizaciji. Tudi v teh primerih je smiselno uživati večje količine kalcija. Koristen je pri povečani vzdražnosti mišic in mišičnih krčih. Zmanjša prehod tekočine skozi stene najmanjših žil in tako zmanjša izločanje izcedka pri prehladnih obolenjih in alergijskih stanjih.
Hrana – najboljši vir kalcija
Najboljši vir kalcija je seveda hrana. Največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih (sir, jogurt). Zelenjava (špinača, brokoli, zelje, ohrovt) vsebuje kalcij, vendar vsebuje tudi oksalno kislino, ki preprečuje njegovo prehajanje iz prebavil v kri. Nahaja se v ribah, mesu, sojinih pripravkih, stročnicah, semenih in oreščkih. Poleg tega, da je kalcij naravna sestavina hrane, je dodan številnim prehrambenim izdelkom, npr. pomarančnemu soku. Poznamo pa tudi različne kalcijeve pripravke, tako imenovana prehranska dopolnila.
Kalcijevi dodatki pomagajo kostem le, če so v taki obliki, da se ustrezno absorbirajo. Po želji lahko zaužijete poljubno veliko kalcijevih dodatkov, toda če jih telo ne prebavi in vključi vase, ste pravzaprav vrgli denar stran in sebi dali lažen občutek varnosti. Z leti postaja prebava vse slabša in zmanjšuje se količina kalcija, ki jo telo sprejme skozi prebavni trakt. Za učinkovito absorpcijo je torej zelo pomembno tudi, kakšno obliko kalcija uporabljamo. Najpogostejši obliki kalcija v prehranskih dopolnilih sta kalcijev karbonat in kalcijev citrat.
Kalcijev karbonat sicer vsebuje največ kalcija, vendar se ta v telesu zelo slabo izkoristi. Tako pri ljudeh z zmanjšano količino želodčne kisline telo uporabi komaj 4 % kalcija! Da to izboljšamo, je potrebno kalcijev karbonat uživati s hrano in kislimi sokovi. Med prehranskimi dopolnili je pogost koralni kalcij, ki vsebuje kalcijev karbonat in majhno količino drugih mineralov. Številni učinki, ki jih pripisujejo koralnemu kalciju, so neutemeljeni in nepreverjeni, lahko pa je koristen vir kalcija.
Pri kalcijevem citratu pa je izkoristek skoraj 50 %. Kalcijev citrat lahko jemljemo kadarkoli, tudi na prazen želodec. Raziskave kažejo, da je kalcijev citrat pri enakih pogojih 22-27 % bolj učinkovit kot kalcijev karbonat, tako na prazen želodec kot zaužit skupaj s hrano. Primeren je tudi za ljudi, ki imajo zmanjšano količino želodčne kisline. Pripravke s kalcijevim citratom povezujejo tudi z zmanjšanim tveganjem za nastanek sečnih kamnov.
Na kaj pazimo pri uživanju kalcija
Sočasno jemanje kalcija in nekaterih zdravil zmanjša učinek zdravil, hkrati pa se zmanjša tudi izkoristek zaužitega kalcija. Med ta zdravila sodijo: nekateri antibiotiki (tetraciklini, kinoloni), zdravila za zdravljenje angine pectoris in hipertenzije (kalcijevi antagonisti), zdravila za zdravljenje epilepsije (fenitoin) in celo zdravila za zdravljenje osteoporoze (bisfosfonati). Da ne pride do škodljivega medsebojnega delovanja, je zdravila potrebno uživati z 2- do 3-urnim presledkom po hrani, bogati s kalcijem oz. kalcijevimi pripravki. Če ima neko zdravilo interakcije s kalcijem, je smiselno preveriti v navodilih priloženih k zdravilu ali pri farmacevtu v lekarni in prilagoditi režim jemanja.
Dnevni odmerek naj ne presega 2000 mg elementarnega kalcija. Priporočljivo je zaužiti do 500 mg kalcija v enkratnem odmerku, če je potrebno večkrat na dan z 4 do 6 urnim presledkom. Kalcijevi pripravki naj se zaužijejo z veliko količino vode oz. kislih sadnih sokov. Večje količine tekočine bodo preprečile nastajanje sečnih kamnov in zaprtje, ki je pogost stranski učinek. Sočasno jemanje kalcija in velikih količin magnezija ni priporočljivo, saj oba minerala potrebujeta vitamin D za učinkovito prehajanje v telo.
